Podobnosti med Roman I. Lekapen in Zgodovina Rimskega cesarstva
Roman I. Lekapen in Zgodovina Rimskega cesarstva še 24 stvari v skupni (v Unijapedija): Abasidski kalifat, Armenija, Şanlıurfa, Bazilij I. Makedonec, Belizar, Bitinija, Donava, Grščina, Grški ogenj, Hazari, Jezus Kristus, Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantinopel, Leon VI. Modri, Madžari, Mandilion, Patriarh, Peloponez, Prvo bolgarsko cesarstvo, Simeon I. Bolgarski, Srbi, Trajan, Trakija, Uzurpator.
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Abasidski kalifat in Roman I. Lekapen · Abasidski kalifat in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Armenija in Roman I. Lekapen · Armenija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Roman I. Lekapen in Şanlıurfa · Zgodovina Rimskega cesarstva in Şanlıurfa ·
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Bazilij I. Makedonec in Roman I. Lekapen · Bazilij I. Makedonec in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Belizar
Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.
Belizar in Roman I. Lekapen · Belizar in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Bitinija in Roman I. Lekapen · Bitinija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Donava in Roman I. Lekapen · Donava in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Grščina in Roman I. Lekapen · Grščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Grški ogenj
Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.
Grški ogenj in Roman I. Lekapen · Grški ogenj in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Hazari in Roman I. Lekapen · Hazari in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Jezus Kristus in Roman I. Lekapen · Jezus Kristus in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Konstantin VII. Porfirogenet in Roman I. Lekapen · Konstantin VII. Porfirogenet in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Konstantinopel in Roman I. Lekapen · Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Leon VI. Modri
Leon VI.
Leon VI. Modri in Roman I. Lekapen · Leon VI. Modri in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Madžari in Roman I. Lekapen · Madžari in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mandilion
Kralj Abgar prejema prt z Jezusovo podobo; ilustracija iz 10. stoletja Mandilion, znan tudi kot Sveti Mandilion (Άgion Mandílion) je prt, na katerem se je, po izročilu, v starodavni Edesi čudežno pojavila Jezusova podoba.
Mandilion in Roman I. Lekapen · Mandilion in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Patriarh
Patriarh (grško.
Patriarh in Roman I. Lekapen · Patriarh in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Peloponez in Roman I. Lekapen · Peloponez in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Prvo bolgarsko cesarstvo in Roman I. Lekapen · Prvo bolgarsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Simeon I. Bolgarski
Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.
Roman I. Lekapen in Simeon I. Bolgarski · Simeon I. Bolgarski in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Roman I. Lekapen in Srbi · Srbi in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Roman I. Lekapen in Trajan · Trajan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Roman I. Lekapen in Trakija · Trakija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Roman I. Lekapen in Uzurpator · Uzurpator in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Roman I. Lekapen in Zgodovina Rimskega cesarstva imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Roman I. Lekapen in Zgodovina Rimskega cesarstva
Primerjava med Roman I. Lekapen in Zgodovina Rimskega cesarstva
Roman I. Lekapen 42 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 24, indeks Jaccard je 4.94% = 24 / (42 + 444).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Roman I. Lekapen in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: