OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 484 odnosi: Abasidski kalifat, Acta martyrum, Afrika, Afrika (rimska provinca), Afroazijski jeziki, Afrodizija, Ajdovščina, Akvadukt (most), Akvadukt (vodovod), Akvitanska Galija, Albanščina, Aleksander Sever, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Aleksej I. Komnen, Ambrož Milanski, Anatolija, Angel, Anglija, Anio Novus, Antična rimska keramika, Antika, Antiohija, Antonin Pij, Apeninski polotok, Apicius, Apijeva cesta, Apulej, Ara Pacis Augustae, Arabci, Arabija (rimska provinca), Arhitektura, As (rimski kovanec), Atene, Atenska demokracija, Atila, Aureus, Avguštin iz Hipona, Avlos, Avrelijan, Avtorske pravice, Azija, Škrlat, Španija, Štajerska, Črno morje, Backgammon, Baker, Balkan, Banka, ... Razširi indeks (434 več) » « Shrink indeks

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Abasidski kalifat

Acta martyrum

Acta martyrum so bili v času Rimskega imperija uradni zapisi o zaslišanjih in sodnih postopkih proti kristjanom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Acta martyrum

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Afrika

Afrika (rimska provinca)

Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.

Poglej Rimsko cesarstvo in Afrika (rimska provinca)

Afroazijski jeziki

Afroazijski jeziki so jezikovna družina, ki združujejo približno 240 jezikov s skupno 250 milijoni govorcev v severni Afriki in jugozahodni Aziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Afroazijski jeziki

Afrodizija

Afrodizija (starogrško Ἀφροδισιάς, Afrodisiás)"Aphrodisias".

Poglej Rimsko cesarstvo in Afrodizija

Ajdovščina

Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ajdovščina

Akvadukt (most)

Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.

Poglej Rimsko cesarstvo in Akvadukt (most)

Akvadukt (vodovod)

Akvadukt je vodotok, zgrajen za prenos vode od izvira do distribucijskega mesta na daljavo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Akvadukt (vodovod)

Akvitanska Galija

Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Akvitanska Galija

Albanščina

Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.

Poglej Rimsko cesarstvo in Albanščina

Aleksander Sever

Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.

Poglej Rimsko cesarstvo in Aleksander Sever

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Poglej Rimsko cesarstvo in Aleksander Veliki

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Aleksandrija

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Poglej Rimsko cesarstvo in Aleksej I. Komnen

Ambrož Milanski

Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Ambrož Milanski

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Anatolija

Angel

Angel je splošna oznaka nadnaravnih duhovnih bitij v bližini božanstev.

Poglej Rimsko cesarstvo in Angel

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Rimsko cesarstvo in Anglija

Anio Novus

Aqua Anio Novus (latinsko za 'Nov akvadukt Anio') je bil antični rimski akvadukt.

Poglej Rimsko cesarstvo in Anio Novus

Antična rimska keramika

Keramika je bila v obdobju starorimske civilizacije proizvedena v ogromnih količinah, večinoma za uporabne namene.

Poglej Rimsko cesarstvo in Antična rimska keramika

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Rimsko cesarstvo in Antika

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Rimsko cesarstvo in Antiohija

Antonin Pij

Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.

Poglej Rimsko cesarstvo in Antonin Pij

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Poglej Rimsko cesarstvo in Apeninski polotok

Apicius

Rokopis ''Apicija'' iz samostana v Fuldi, napisan okoli leta 900 Apicius, zbirka rimskih kuharskih receptov, ki je bila napisana verjetno v poznem 4.

Poglej Rimsko cesarstvo in Apicius

Apijeva cesta

Ápijeva césta je ena najzgodnejših in strateško najpomembnejših rimskih cest starodavne republike.

Poglej Rimsko cesarstvo in Apijeva cesta

Apulej

Apulej iz Madavra, rimski pisatelj, filozof in retorik, * ok.

Poglej Rimsko cesarstvo in Apulej

Ara Pacis Augustae

Ara Pacis Augustae ali Avgustov oltar miru, običajno skrajšano Ara Pacis je oltar v Rimu, posvečen Paks, rimski boginji miru.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ara Pacis Augustae

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Poglej Rimsko cesarstvo in Arabci

Arabija (rimska provinca)

Arabija je bila obmejna provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 106.

Poglej Rimsko cesarstvo in Arabija (rimska provinca)

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Poglej Rimsko cesarstvo in Arhitektura

As (rimski kovanec)

Æ (''aes grave'') as iz obdobja 240-225 pr n. št. As (latinsko, mn., včasih tudi, prevedeno v grščino kot ἀσσάριον), je bil bronast, kasneje bakren kovanec Rimske republike in Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in As (rimski kovanec)

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Atene

Atenska demokracija

Atenska demokracija je prva oblika demokratične družbe v zahodnem svetu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Atenska demokracija

Atila

Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.

Poglej Rimsko cesarstvo in Atila

Aureus

XIV. legije Martia Victrix, ki ga je razglasila za cesarja Aureus (mn. aurei, zlat), rimski zlatnik, na začetku vreden 25 srebrnih denarijev.

Poglej Rimsko cesarstvo in Aureus

Avguštin iz Hipona

Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Avguštin iz Hipona

Avlos

Avlos (starogrško αὐλός, množina αὐλοί, auloi) ali tibija (latinsko) je bil antično grško pihalno glasbilo, ki ga pogosto vidimo na umetniških delih in ga potrjuje tudi arheologija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Avlos

Avrelijan

Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.

Poglej Rimsko cesarstvo in Avrelijan

Avtorske pravice

Avtorske pravice (copyright) so posebne pravice avtorja na izrazu svojega dela.

Poglej Rimsko cesarstvo in Avtorske pravice

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Azija

Škrlat

Bodičasti volek ''Bolinus brandaris'' Kemična struktura glavne sestavine škrlata, '''6,6′-dibromoindigo''' Škrlat ali purpur je snov, ki so jo Feničani uporabljali za barvanje tkanin.

Poglej Rimsko cesarstvo in Škrlat

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Španija

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Štajerska

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Črno morje

Backgammon

ameriške državljanske vojne. Backgammon je igra na igralni deski za dva igralca.

Poglej Rimsko cesarstvo in Backgammon

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Rimsko cesarstvo in Baker

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Balkan

Banka

Banka je finančni posrednik, ki prejema depozite in te depozite plasira kot posojila.

Poglej Rimsko cesarstvo in Banka

Barbar

Barbar je nekdo, za katerega se dojema, da je bodisi neciviliziran ali primitiven.

Poglej Rimsko cesarstvo in Barbar

Bejrut

Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bejrut

Biser

Pridobivanje biserov Biser je trd, okrogel predmet, ki nastane v lupini školjk (predvsem ostrig) in se uporablja za nakit.

Poglej Rimsko cesarstvo in Biser

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bitinija

Bitka pri Akciju

Bitka pri Akciju 2. septembra 31 pr. n. št. je bila odločilna pomorska bitka med Oktavijanom in združeno vojsko Marka Antonija in Kleopatre VII. v Jonskem morju pri Akciju (latinsko Actium) v rimski provinci Epir pri sedanji Prévezi v Grčiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bitka pri Akciju

Bitka pri Filipih

Bitka pri Filipih 3.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bitka pri Filipih

Bitka pri Mrzli reki

Bitka pri Frigidu je bila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima, ki se je odvijala 5.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bitka pri Mrzli reki

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bizanc

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo

Bordeaux

Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.

Poglej Rimsko cesarstvo in Bordeaux

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Rimsko cesarstvo in Carigrad

Cádiz

Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).

Poglej Rimsko cesarstvo in Cádiz

Celeja

Kelti v Evropi oker: Hallstattska kultura (okoli 750–500/450 pr. n. št) zelena: Razširjenost kulture La-Tène oranžna: Razširjenost keltskih jezikov (3. stoletje pr. n. št.) Jupiter in TetisMerkur Heraklejevo (Herkulovo) svetišče Celeja (celotno latinsko ime Municipium Claudium Celeia) je bilo rimsko mesto na področju današnjega Celja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Celeja

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Celje

Cerkveni očetje

Cerkveni očetje so krščanski avtorji prvih stoletij, ki so prve priče oblikovanja teologije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Cerkveni očetje

Ciplji

Ciplji (znanstveno ime Mugilidae) so družina morskih rib, ki je razširjena v obalnih vodah zmernega in tropskega pasu, pogosto pa zaidejo tudi v reke.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ciplji

Circus Maximus

Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Circus Maximus

Ciril Aleksandrijski

Sveti Ciril Aleksandrijski (grško: Κύριλλος Αλεξανδρείας, Kirilos Aleksandrejas), oziroma Sveti Ciril Spoznavalec (pričevalec) ali tudi Sveti Ciril I., 24.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ciril Aleksandrijski

Cirkus (zgradba)

Rimski cirkus (iz latinščine 'krog') je bil veliko prizorišče na prostem, ki se je uporabljalo za javne dogodke v starem Rimskem imperiju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Cirkus (zgradba)

Citrus

Cítrus (znanstveno ime Citrus) je najbolj razširjen rod agrumov iz družine rutičevk (Rutaceae).

Poglej Rimsko cesarstvo in Citrus

Civilni nered

Civilni nered, poznan tudi pod imenom civilni nemir je obširen pojem s katerim sile za varovanje zakona opisujejo nemir, ki ga povzroči skupina ljudi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Civilni nered

Civitas

Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.

Poglej Rimsko cesarstvo in Civitas

Claustra Alpium Iuliarum

Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.

Poglej Rimsko cesarstvo in Claustra Alpium Iuliarum

Clermont-Ferrand

Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.

Poglej Rimsko cesarstvo in Clermont-Ferrand

Code civil

Code civil je francoski civilni zakonik, ki je izšel leta 1804 in je zajemal celotno civilno pravo, ki ga je ločil od gospodarskega.

Poglej Rimsko cesarstvo in Code civil

Džeraš

Džeraš (arabsko: جرش), v grško-rimskem svetu znan kot Gerasa (starogrško Γέρασα), je glavno mesto in največje mesto guvernorata Džeraš, Jordanija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Džeraš

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Rimsko cesarstvo in De iure - de facto

Demokracija

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Demokracija

Denarij

Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.

Poglej Rimsko cesarstvo in Denarij

Diarhija

Diarhija (iz grškega δι-, di-, »dvojno«, in -αρχία, -arhía, »vladavina«) ali duumvirat (iz latinskega duumvirātus) je hkratna vladavina dveh oseb, bodisi po zakonu, bodisi s prisilo, kjer si eden od posameznikov prilasti položaj ob obstoječem vladarju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Diarhija

Dinastija Han

Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dinastija Han

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dioklecijan

Dioklecijanovo preganjanje

stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dioklecijanovo preganjanje

Dionizij iz Halikarnasa

Dionizij iz Halikarnasa starogrški zgodovinar in učitelj retorike, * okoli 60 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dionizij iz Halikarnasa

Dirkanje z vozovi

Dirkanje z vozovi ali harmatodromija (Grško: ἁρματοδρομία) je bil zelo priljubljen šport v grško-rimski antiki.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dirkanje z vozovi

Divjad

DivjadZakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22 in 158/22) ali lovna žival je prostoživeča žival (sesalec ali ptica), ki jo je z lovskim dovoljenjem in navadno v določenem časovnem okvirju (obstajajo izjeme), dovoljeno loviti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Divjad

Domicijan

Domicijan (latinsko), 11.

Poglej Rimsko cesarstvo in Domicijan

Dominat

Dioklecijan Dominat ali pozno Rimsko cesarstvo je bilo despotsko zadnje obdobje Rimskega cesarstva, ki je sledilo principatu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dominat

Domus

V antičnem Rimu je bil domus (množina domūs) vrsta hiše, ki so jo zasedali višji sloji in nekateri premožni svobodni ljudje med republikanskim in imperialnim obdobjem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Domus

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Rimsko cesarstvo in Donava

Drnovo

Drnovo je naselje, ki leži sredi Krškega polja in spada pod občino Krško; leži okoli 6 km od Krškega.

Poglej Rimsko cesarstvo in Drnovo

Drobeta-Turnu Severin

Drobeta-Turnu Severin (latinsko Drobeta, staroslovansko Siverin) je mesto na levem bregu Donave ob izhodu iz Železnih vrat v okraju (județul) Mehedinți, Oltenija, Romunija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Drobeta-Turnu Severin

Dura-Europos

Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.

Poglej Rimsko cesarstvo in Dura-Europos

Ebro

Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ebro

Edward Gibbon

Edward Gibbon, angleški zgodovinar, pisatelj, filozof in politik, * 27. april 1737, London, † 16. januar 1794, London.

Poglej Rimsko cesarstvo in Edward Gibbon

Efez

Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Efez

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Egipt

Egipt (rimska provinca)

Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Egipt (rimska provinca)

Emona

Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.

Poglej Rimsko cesarstvo in Emona

Eneida

Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.

Poglej Rimsko cesarstvo in Eneida

Epigram

Epigram na nagrobniku iz 19. stoletja: ''Dolge so leta, pa hitro so stekle; Gospod ga je poklical v večno življenje'' Epigram je posvetilni napis ali kratka pesem, ki se lahko pojavlja na različnih predmetih: na vazah, kipih, spomenikih, zgradbah, nagrobnikih, itd.

Poglej Rimsko cesarstvo in Epigram

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Evfrat

Evnuh

Evnuh oziroma kastrat je moški z odstranjenimi genitalijami.

Poglej Rimsko cesarstvo in Evnuh

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Evropa

Fajumski portreti

Fajumski portreti ali Portreti fajumskih mumij je sodoben izraz za naturalistične portrete na lesenih ploščah, pritrjenih na mumije iz višjega družbenega razreda iz rimskega Egipta.

Poglej Rimsko cesarstvo in Fajumski portreti

Farmakologija

Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.

Poglej Rimsko cesarstvo in Farmakologija

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Poglej Rimsko cesarstvo in Fevdalizem

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Rimsko cesarstvo in Filozofija

Flavijci

Flávijci, tudi flávijska rodbina, je bila rodbina treh rimskih cesarjev, ki so vladali med letoma 69 in 96, ko je bil umorjen njen zadnji pripadnik.

Poglej Rimsko cesarstvo in Flavijci

Fotij I.

Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.

Poglej Rimsko cesarstvo in Fotij I.

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Rimsko cesarstvo in Francija

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Rimsko cesarstvo in Francoščina

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Franki

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gaj Avgust Oktavijan

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Rimsko cesarstvo in Gaj Julij Cezar

Galatija (rimska provinca)

Galatija (latinsko: Galatia), rimska provinca v osrednji Anatoliji v sedanji Turčiji, ki jo je leta 25 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galatija (rimska provinca)

Galščina

Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galščina

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galija

Galski imperij

Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.

Poglej Rimsko cesarstvo in Galski imperij

Gardon

Pont du Gard na reki Gardon Gardon (tudi Gard) je 133 km dolga reka v južni Franciji, desni pritok Rone.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gardon

Gentile Bellini

Gentile Bellini je bil italijanski slikar iz beneške slikarske šole, * okoli 1429, † 23. februar 1507.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gentile Bellini

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Poglej Rimsko cesarstvo in Germani

Gibraltarski preliv

Gibraltarski preliv iz vesolja. Pogled je usmerjen približno proti vzhodu, levo je Iberski polotok in desno Severna Afrika Gibraltarski preliv, tudi Gibraltarska ožina je ozek morski preliv, ki predstavlja edino povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gibraltarski preliv

Glinščica

Glinščinca je lahko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Glinščica

Gornja Germanija

Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gornja Germanija

Gracijan (rimski cesar)

Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Gracijan (rimski cesar)

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grščina

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grška mitologija

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Grki

Guangdžov

Guangdžov (ali), poznan tudi kot Canton in alternativno romaniziran kot Kvangčov (Kwangchow) je največje mesto in prestolnica province Guangdong v južni Kitajski.

Poglej Rimsko cesarstvo in Guangdžov

Guptski imperij

Guptski imperij (sanskrt: गुप्त राजवंश, Gupta Rājavaṃśa) je bil ustanovljen leta 320 n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Guptski imperij

Hadrijan

‎ Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hadrijan

Hadrijanov zid

Hadrijanov zid je dolg 117 km Lega Hadrijanovega in Antoninovega zidu Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena leta 122 n.š.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hadrijanov zid

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Poglej Rimsko cesarstvo in Hagija Sofija

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Poglej Rimsko cesarstvo in Heron

Heruli

Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.

Poglej Rimsko cesarstvo in Heruli

Hipatija

Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hipatija

Hipodrom

Hipodrom v Gournayu Hipodrom (starogrško ἱππόδρομος / hippodromos, ἵππος / hippos.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hipodrom

Hipokavst

Emonski hiši v arheološkem parku Mirje št. 4., Ljubljana, Slovenija Hipokavst (latinsko hypocaustum) je sistem centralnega ogrevanja zgradbe s toplim zrakom, ki kroži pod tlemi prostora in/ali po ceveh v zidovih prostora.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hipokavst

Homer

Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Homer

Horacij

Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Horacij

Hostija

Večja (duhovnikova) in male hostije Hostija (pomeni žrtev oziroma bogovom žrtvovana žival), sveto rešnje telo ali najsvetejši zakrament, krajše najsvetejše, je tanek okrogel kruh iz nekvašenega testa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hostija

Hrušica (planota)

Pogled z Nanosa na vipavsko dolino, v ozadju Trnovski gozd. Hrušica je redko naseljena ter z gozdom porasla kraška planota v zahodni Sloveniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Hrušica (planota)

Htonično božanstvo

Htóničen (iz grških χθόνιος khthonios – 'v ali pod zemljo', od χθών khthōn – 'zemlja'), dobesedno pomeni »podzemni«.

Poglej Rimsko cesarstvo in Htonično božanstvo

Humoralna medicina

Humoralna medicina je bila vodilna smer starogrške medicine, ki je temeljila na konceptu, da je posameznikovo zdravje odvisno od pravilnega razmerje štirih telesnih sokov: krvi, sluzi (flegme), rumenega žolča in črnega žolča.

Poglej Rimsko cesarstvo in Humoralna medicina

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Huni

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Poglej Rimsko cesarstvo in Iberski polotok

Igra na deski

Šah, ena od klasičnih iger na deski Igra na igralni deski je igra za enega ali več igralcev z označeno igralno površino v obliki plošče, po kateri igralec premika igralne figure.

Poglej Rimsko cesarstvo in Igra na deski

Igralna kocka

Igralni kocki Igralna kocka, ki ima običajno obliko kocke, je pripomoček za naključno določanje izbir, največkrat je uporabljena pri igrah s kocko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Igralna kocka

Ilirik (rimska provinca)

Ilirik (latinsko: Illiricum, Illyris Romana, Illyris Barbara ali Illyria Barbara), rimska provinca, ki je zajemala skoraj vse regije Ilirije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ilirik (rimska provinca)

Imperator

Imperátor je latinska beseda za poveljnika.

Poglej Rimsko cesarstvo in Imperator

Imperij

Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Imperij

Indoevropski prajezik

Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Indoevropski prajezik

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Industrijska revolucija

Insignija

Insignije (-nij, ž mn., latinsko insignia) so skupek znamenj oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Insignija

Insula (zgradba)

V rimski arhitekturi je bila insula ('otok', množina insulae) nekakšna stanovanjska stavba, v kateri je živela večina mestnega prebivalstva antičnega Rima, vključno z navadnimi ljudmi nižjega ali srednjega razreda (plebs) in vsi, razen najbogatejših iz zgornjega srednjega razreda (equites).

Poglej Rimsko cesarstvo in Insula (zgradba)

Interpretatio graeca

Interpretatio graeca (latinsko 'grški prevod') ali »interpretacija s pomočjo grščine « je diskurz, ki se uporablja za razlago ali poskus razumevanja mitologije in religije drugih kultur; primerjalna metodologija, ki uporablja starogrške verske koncepte in prakse, božanstva in mite, enakovredne in skupne značilnosti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Interpretatio graeca

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Rimsko cesarstvo in Islam

Islamska arhitektura

Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Islamska arhitektura

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Italija

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Italijanščina

Italijanska renesansa

Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.

Poglej Rimsko cesarstvo in Italijanska renesansa

Italijanski imperij

Italijanski imperij je bil uradno razglašen maja 1936 s totalno aneksijo Abesinije (današnje Etiopije) in s prevzemom naslova cesar Etiopije s strani italijanskega kralja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Italijanski imperij

Italski jeziki

Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Italski jeziki

Ivan VI. Kantakuzen

Ivan VI.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ivan VI. Kantakuzen

Izida

Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Izida

Izolacijska zasteklitev

Leseni okenski profil EURO 68 z izolacijsko zasteklitvijo Izolacijsko steklo, izolacijska zasteklitev (tudi dvojna, trojna ali četverna zasteklitev) se sestoji iz dveh ali več steklenih plošč ločenih s prostorom, ki je napolnjeno z vakuumom ali plinom z namenom zmanjševanja prenosa toplote skozi del ovojnice stavbe.

Poglej Rimsko cesarstvo in Izolacijska zasteklitev

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Jeruzalem

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Poglej Rimsko cesarstvo in Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jožef Flavij

Jožef Flavij ali Titus Flavius Josephus (grško: Φλάβιος Ἰώσηπος) (Jeruzalem, 37 - c. 100), rojen Yosef ben Matityahu (hebrejsko יוסף בן מתתיהו, Yosef ben Matityahu) je bil rimsko-judovski zgodovinar iz prvega stoletja, ki se je rodil v Jeruzalemu - tedaj del rimske Judeje - očetu duhovniškega porekla in materi, ki je trdila kraljevsko poreklo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Jožef Flavij

Judeja (rimska provinca)

Judeja (hebrejsko:, standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško:, latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Judeja (rimska provinca)

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Rimsko cesarstvo in Judje

Judovsko-rimske vojne

Judovsko-rimske vojne so bile niz velikih uporov Judov v rimski provinci Judeji proti Rimskemu cesarstvu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Judovsko-rimske vojne

Judovstvo

Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Judovstvo

Julijan (rimski cesar)

Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.

Poglej Rimsko cesarstvo in Julijan (rimski cesar)

Julijsko-klavdijska rodbina

Julijsko-Klavdijska rodbina je ime prve cesarske rodbine v Antičnem Rimu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Julijsko-klavdijska rodbina

Jupiter (mitologija)

Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.

Poglej Rimsko cesarstvo in Jupiter (mitologija)

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Rimsko cesarstvo in Justinijan I.

Justinijanov zakonik

Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.

Poglej Rimsko cesarstvo in Justinijanov zakonik

Kaligrafija

Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kaligrafija

Kaligula

Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kaligula

Kalk

Kálk, slépa ali dobesédna prevedênka, tudi izposójeni/sposójeni prevòd/prêvod, je beseda, fraza ali besedna zveza, ki je oblikovno dobesedno (besedo za besedo) izposojena iz drugega jezika.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kalk

Kalorija

Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kalorija

Karakala

Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Karakala

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Rimsko cesarstvo in Karel Veliki

Kartagina (občina)

Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kartagina (občina)

Kasij Dion

Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kasij Dion

Katalonščina

Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Katalonščina

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kelti

Keltiberi

Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.

Poglej Rimsko cesarstvo in Keltiberi

Keltski jeziki

Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Keltski jeziki

Kibela

Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kibela

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kitajska

Kladovo

Kladovo (izvirno Кладово) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Borskega upravnega okraja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kladovo

Klasicizem

Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.

Poglej Rimsko cesarstvo in Klasicizem

Klavdij Galen

Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.

Poglej Rimsko cesarstvo in Klavdij Galen

Klavdij I.

Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Klavdij I.

Kleopatra VII.

Kleopatra VII.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kleopatra VII.

Knjižni jezik

Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Knjižni jezik

Kodeks

Prva stran, Codex Argenteus Kodeks (iz latinščine codex; slovensko blok lesa oz. knjiga; mn. codices) je ročnopisana knjiga, ki je nastala v času med pozno antiko do novega veka.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kodeks

Kolobarjenje

žetvijo, rjava polja pa so bila ravno posejana ali mirujejo. Kolobarjenje (tudi kolobar) je metoda, pri kateri se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kolobarjenje

Kolosej

Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kolosej

Komod

Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.

Poglej Rimsko cesarstvo in Komod

Kongresni trg

Park Zvezda Kongresni trg je eden izmed osrednjih trgov v Ljubljani.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kongresni trg

Konstanca, Romunija

Konstanca je mesto in pristanišče ob Črnem morju v Romuniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstanca, Romunija

Konstancij Klor

Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstancij Klor

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki

Konstantin XI. Paleolog

Konstantin XI.

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstantin XI. Paleolog

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstantinopel

Konstantinska dinastija

Konstantinska dinastija je neformalno ime vladarske družine Rimskega cesarstva od Konstancija Klora († 305) do smrti Julijana Odpadnika († 363).

Poglej Rimsko cesarstvo in Konstantinska dinastija

Koptščina

Koptski jezik ali koptščina je jezik egiptovskih kristjanov Koptov, potomcev starih Egipčanov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Koptščina

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kositer

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Krščanstvo

Krško

Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.

Poglej Rimsko cesarstvo in Krško

Kreta in Cirenajka (rimska provinca)

Kreta in Cirenajka (latinsko), senatska provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 20 n. št..

Poglej Rimsko cesarstvo in Kreta in Cirenajka (rimska provinca)

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Rimsko cesarstvo in Križarske vojne

Kristjani

Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kristjani

Kriza tretjega stoletja

Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kriza tretjega stoletja

Krizma

Krizma je posvečeno mazilo, s katerim škof mazili vernike npr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Krizma

Kuga

Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kuga

Kupola

Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kupola

Kvintilijan

Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Kvintilijan

Latakija

Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة‎, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.

Poglej Rimsko cesarstvo in Latakija

Latifundij

Latifundij je zelo obsežen del zemljišč v zasebni lasti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Latifundij

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Rimsko cesarstvo in Latinščina

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Les

Leto štirih cesarjev

Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.

Poglej Rimsko cesarstvo in Leto štirih cesarjev

Libacija

Libacija je ritualno zalivanje tekočine (npr. mleka ali druge tekočine, kot je koruzna moka, pomešana z vodo) ali zrnja, kot je riž, kot daritev bogu ali duhu ali v spomin na mrtve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Libacija

Libreto

Libreto je besedilo odrskega (opera, opereta) ali vokalno inštrumentalnega dela (oratorij, kantata).

Poglej Rimsko cesarstvo in Libreto

Limes

Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Limes

Lingua franca

Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lingua franca

Literarna potegavščina

Literarna potegavščina (tudi literarna prevara, ponaredba, goljufija, zvijača, sleparija, potvorba, falsifikacija, mistifikacija) je subverzivna literarna praksa, ki gradi na neskladju z resničnostjo, bodisi v povezavi z zgodovinskimi dejstvi ali avtorstvom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Literarna potegavščina

Livij

Livij je moško osebno ime.

Poglej Rimsko cesarstvo in Livij

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ljubljana

Ljudska latinščina

Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ljudska latinščina

Lok (arhitektura)

Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lok (arhitektura)

Louvre

Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.

Poglej Rimsko cesarstvo in Louvre

Lucij Anej Seneka

Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lucij Anej Seneka

Ludi

Ludi publici (latinsko za 'javne igre', kratko Ludi) so bile javne zabavne igre v Rimskem cesarstvu, pogosto v povezavi z velikimi festivali ali praznovanji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ludi

Lukijan

Lukijan iz Samosate (grško Λουκιανὸς ὁ Σαμοσατεύς, latinsko Lucianus Samosatensis; cca 125 – po 180) je bil sirski retorik in zelo cenjen satirični pisec, ki je pisal v grščini, poznan je bil po izjemno bogatem opusu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lukijan

Luzitanija

Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Luzitanija

Lyon

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.

Poglej Rimsko cesarstvo in Lyon

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mainz

Maison Carrée

Maison carrée (»kvadratna hiša«) je rimski tempelj v Nîmesu v južni Franciji; je eden najbolje ohranjenih rimskih templjev na ozemlju nekdanjega Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Maison Carrée

Makedonija (rimska provinca)

Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.

Poglej Rimsko cesarstvo in Makedonija (rimska provinca)

Maksimijan

Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.

Poglej Rimsko cesarstvo in Maksimijan

Mark Anej Lukan

Márk Anêj Lukán (latinsko Marcus Annaeus Lucanus), rimski pesnik, 3.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mark Anej Lukan

Mark Antonij

Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mark Antonij

Mark Avrelij

Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).

Poglej Rimsko cesarstvo in Mark Avrelij

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mark Tulij Cicero

Marmor

Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Marmor

Marsovo polje, Rim

Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.

Poglej Rimsko cesarstvo in Marsovo polje, Rim

Mediolanum

Mediolanum, antični Milano, je bil prvotno mesto Insubrov, zatem pa je postal pomembno rimsko mesto v severni Italiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mediolanum

Mediteranska prehrana

olivno olje in zelenjava Mediteranska prehrana je moderen priporočljiv način prehranjevanja, ki je dobil zgled po tradicionalnem vzorcu načina prehranjanjevana nekaterih držav mediteranskega območja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mediteranska prehrana

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mehmed II. Osvajalec

Meta (rastlina)

Meta (znanstveno ime Mentha) (iz grščine míntha, Linear B mi-ta) je rod cvetočih rastlin v družini ustnatic (Lamiaceae).

Poglej Rimsko cesarstvo in Meta (rastlina)

Metamorfoze

Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Metamorfoze

Metrika (književnost)

Metrika (iz grškega metron.

Poglej Rimsko cesarstvo in Metrika (književnost)

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mezopotamija

Mihael Psel

Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mihael Psel

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Milano

Milanski edikt

Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Milanski edikt

Milja

Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.

Poglej Rimsko cesarstvo in Milja

Mitraizem

Mitrov tempelj na Rožancu pri Črnomlju Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mitraizem

Monarhija

Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).

Poglej Rimsko cesarstvo in Monarhija

Monoteizem

Monoteizem je vera v enega boga.

Poglej Rimsko cesarstvo in Monoteizem

Moskovska velika kneževina

''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Moskovska velika kneževina

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Mozaik

Municipij

Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).

Poglej Rimsko cesarstvo in Municipij

Navmahija

Navmahija (latinsko naumachia; starogrško ναυμαχία, naumachía; ναῦς, naûs »ladja« + -μαχία, -machía, iz gl. μάχομαι, máchomai »bojevati se«, dobesedno pomorski boj) se je v antičnem rimskem svetu nanašala na uprizoritev pomorskih bitk kot množičnega razvedrila, kot tudi na bazen ali stavbo, v kateri se je to dogajalo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Navmahija

Neoklasicizem

Neoklasicizem se je pojavil v 19.

Poglej Rimsko cesarstvo in Neoklasicizem

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Poglej Rimsko cesarstvo in Neron

Nerva

Nerva, rimski cesar, * 8. november 30, † 27. januar 98.

Poglej Rimsko cesarstvo in Nerva

Neviodunum

Ostanki Neviodunuma Neviodunum (dobesedno Novo mesto) je bila rimska naselbina na področju današnjega kraja Drnovo na Krškem polju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Neviodunum

Ni

Ni je lahko.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ni

Nikomedija

Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).

Poglej Rimsko cesarstvo in Nikomedija

Nil

250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.

Poglej Rimsko cesarstvo in Nil

Nimfej

Nimfej (starogrš. νυμφαῖον), v klasični Grčiji svetišče, posvečeno nimfam.

Poglej Rimsko cesarstvo in Nimfej

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Nizozemske dežele

Norik (rimska provinca)

Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.

Poglej Rimsko cesarstvo in Norik (rimska provinca)

Notranjska

Notranjska Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske.

Poglej Rimsko cesarstvo in Notranjska

O Božjem mestu

O Božjem mestu (De civitate Dei), delo sv. Avguština Hiponskega, s katerim se je ukvarjal okoli 13 let, je obsežno besedilo, ki bi ga lahko razdelili na dva poglavitna dela: prvi se nanaša na odgovore poganom, ki so kristjane krivili za oplenjenje Rima leta 410, drugi pa preučuje naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti – zemeljske oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in O Božjem mestu

Obok

Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.

Poglej Rimsko cesarstvo in Obok

Odeon (zgradba)

Odeon je ime za več antičnih grških in rimskih stavb, zgrajenih za glasbene predstave: pevske vaje, glasbene predstave, poezijo in podobno.

Poglej Rimsko cesarstvo in Odeon (zgradba)

Odoaker

Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Odoaker

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Poglej Rimsko cesarstvo in Oglej

Oljčno olje

Ekstra deviško oljčno olje, predstavljeno skupaj z zelenimi in črnimi oljkami (olivami) Oljčno olje, tudi olivno olje (stroka svetuje uporabo prvega izraza), je olje, pridobljeno iz oljk (tudi oliv), plodov oljke (Olea europaea).

Poglej Rimsko cesarstvo in Oljčno olje

Oppidum

Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.

Poglej Rimsko cesarstvo in Oppidum

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Poglej Rimsko cesarstvo in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Rimsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo

Ostrogoti

Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ostrogoti

Paks (boginja)

Kip boginje Paks na vrtu Pavlovske palače v Sankt Peterburgu Rekonstruirani tempelj ''Ara Pacis Augustae'' Paks (latinsko, slovensko mir) je bila rimska boginja miru, enakovredna grški Ireni.

Poglej Rimsko cesarstvo in Paks (boginja)

Palestra

Olimpiji, Grčija Palestra (grško παλαίστρα) je bila rokoborska šola v antični Grčiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Palestra

Palij

Papež Janez Pavel II. s palijem Papež Benedikt XVI. z novim palijem Palij (lat. pallium »plašč, ogrinjalo«) je v katoliški liturgiji ozek trak iz bele volne v obliki grške črke Y, ki ga papeži in nadškofi ter metropoliti nosijo okoli vratu, simbolizira pa Kristusovo križanje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Palij

Palmira

Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Palmira

Palmirska aramejščina

Palmirska aramejščina je bilo zahodno aramejsko narečje, ki so ga govorili v Palmiri, Sirija, v prvih stoletjih našega štetja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Palmirska aramejščina

Palmirsko cesarstvo

Palmirsko cesarstvo (260–273) je bilo cesarstvo, ki se je med krizo tretjega stoletja odcepilo od Rimskega imperija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Palmirsko cesarstvo

Panegirik

Panegirik je formalna oblika javnega govora ali pa pisane proze, ki praviloma v kronološkem redu opisuje velika dejanja neke osebe ali stvari v povečini častitljivi obliki in tonu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Panegirik

Panonija (rimska provinca)

Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Panonija (rimska provinca)

Panteon, Rim

Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.).

Poglej Rimsko cesarstvo in Panteon, Rim

Papež Damaz I.

Damaz I. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * 304 n. št. v Idanha-a-Nova, Luzitanija, Španija (sedaj Portugalska); ali Rim (Italija, Zahodno Rimsko cesarstvo); † 11. december 384, Rim. Pokopan je na Via Ardeatina v bližini Domitilinih katakomb v Rimu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Damaz I.

Papež Leon III.

Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Papež Leon III.

Papirus

Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.

Poglej Rimsko cesarstvo in Papirus

Parni stroj

Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Parni stroj

Partsko cesarstvo

Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Partsko cesarstvo

Pax Romana

Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pax Romana

Pergament

Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pergament

Periodizacija zgodovine

Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Periodizacija zgodovine

Peristil

Rekonstrukcija rimskega peristila in atrija v Pompejih Dekoracija v peristilni dvorani v templju Medinet Habu Peristil Dioklecijanove palače v Splitu danes Peristil v Grand Trianon Peristil (grško peristylos, lat. peristylum: obdan s stebri) je notranje dvorišče v templju v Egiptu, v helenistični Grčiji in rimski arhitekturi stebriščna veranda ali odprto stebrišče v stavbi, ki obdaja dvorišče ali atrij, ta pa lahko vsebuje notranji vrt.

Poglej Rimsko cesarstvo in Peristil

Pismenost

url-status.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pismenost

Plagiatorstvo

Plagiatorstvo (plagiarizem) je pojem s področja intelektualne proizvodnje, najpogosteje umetnosti in znanosti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Plagiatorstvo

Plamenci

Plaménci (znanstveno ime Phoenicopteriformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo edino družino Phoenicopteridae.

Poglej Rimsko cesarstvo in Plamenci

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Rimsko cesarstvo in Platon

Plinij mlajši

Plinij mlajši (latinsko Gaius Plinius Caecilius Secundus), rimski politik, govornik in pisatelj * okoli 61/62 Novum Comum (danes Como, Lombardija, Italija), † 113.

Poglej Rimsko cesarstvo in Plinij mlajši

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Plinij starejši

Plutarh

Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Plutarh

Požar v Rimu leta 64

Veliki požar v Rimu je bil mestni požar, ki se je zgodil julija leta 64.

Poglej Rimsko cesarstvo in Požar v Rimu leta 64

Polenta

Polenta je jed, ki jo pripravimo s kuhanjem koruznega zdroba, navadno v slani vodi. V Istri so polento največkrat pripravljali na odprtem kurišču, v visečem kotličku. Uporablja se kot priloga k mesu, divjačini, gobam, siru, golažu, sezonski zelenjavi... Lahko jo tudi ohlajeno narežemo na rezine, jo popečemo in postrežemo npr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Polenta

Polis

Polis (starogrško πόλις) je naziv za mestno državo v času stare Grčije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Polis

Politika in uprava Združenih držav Amerike

Politični in upravni sistem Združenih držav Amerike temelji na osnovnih načelih predstavniške demokracije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Politika in uprava Združenih držav Amerike

Pomorske republike

Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pomorske republike

Pompeji

Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pompeji

Pont

Kip Ponta Pont (slovensko morje) je bil starodavni, pred-Olimpski bog morja v grški mitologiji, sin Gaje, ki ga je rodila na isti način kot večino svojih otrok - sama, brez oploditve.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pont

Pont du Gard

Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes).

Poglej Rimsko cesarstvo in Pont du Gard

Pontifex maximus

Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pontifex maximus

Porenje

Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.

Poglej Rimsko cesarstvo in Porenje

Portugalščina

Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Portugalščina

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Poglej Rimsko cesarstvo in Portugalska

Postenje

Postenje je prostovoljna bolj ali manj popolna krajša ali daljša vzdržnost od hrane.

Poglej Rimsko cesarstvo in Postenje

Pravnik

Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pravnik

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Pravo

Preseljevanje ljudstev

Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Preseljevanje ljudstev

Principat

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.

Poglej Rimsko cesarstvo in Principat

Prokonzul

Prokonzul, (latinsko proconsul), je bil pri starih Rimljanih upravnik in vojaški poveljnik province (bivši konzul), ki je po izteku svoje službe odšel v provinco.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prokonzul

Prudencij

Prudencij (Avrelij Prudencij Klemens; latinsko Aurelius Prudentius Clemens), rimski krščanski pesnik, * po 348, verjetno v Saragossi (danes Španija), živel večinoma v severovzhodni Španiji (Hispanija), † po 405.

Poglej Rimsko cesarstvo in Prudencij

Psevdoznanost

Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.

Poglej Rimsko cesarstvo in Psevdoznanost

Ptuj

Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ptuj

Publij Kornelij Tacit

Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.

Poglej Rimsko cesarstvo in Publij Kornelij Tacit

Publij Ovidij Naso

Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Publij Ovidij Naso

Rakitna

Rakitna je razloženo naselje na Rakitenski planoti v Občini Brezovica.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rakitna

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ravena

Rdeče morje

Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rdeče morje

Regalije

Regalije je latinska beseda plurale tantum, ki ima različne pomene.

Poglej Rimsko cesarstvo in Regalije

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Relief (umetnost)

Religija

Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Rimsko cesarstvo in Religija

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ren

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Poglej Rimsko cesarstvo in Renesančna arhitektura v Italiji

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Rimsko cesarstvo in Renesansa

Rezbarjenje v slonovini

Rezbarjenje v slonovini je umetnost rezbarjenja v slonovini in drugih živalskih zobeh ali oklih, z uporabo ostrih orodij za rezanje, bodisi mehanično ali ročno.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rezbarjenje v slonovini

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rim

Rimska arhitektura

Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska arhitektura

Rimska Britanija

Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska Britanija

Rimska cesta

Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska cesta

Rimska Dakija

Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska Dakija

Rimska Italija

Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska Italija

Rimska kolonija

Ostanki južnega emonskega obzidja na Mirju Rimska kolonija (latinsko colonia) je bila prvotno rimska vojaška postojanka na novoosvojenih ozemljih, ustanovljena za njihovo obrambo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska kolonija

Rimska legija

Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska legija

Rimska mitologija

Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska mitologija

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska provinca

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska republika

Rimska umetnost

Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska umetnost

Rimska vila

Rimska vila je bila podeželska hiša s posestvom, zgrajena za višji razred v Rimski republiki in rimskem cesarstvu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimska vila

Rimske terme

V antičnem Rimu so bile termae – terme (iz grškega θερμός thermos, 'vroče') in balneae (iz grškega βαλανεῖον balaneion) objekti za kopanje.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimske terme

Rimski akvadukt

Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimski akvadukt

Rimski amfiteater

Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimski amfiteater

Rimski beton

Panteon v Rimu, Italija, je primer rimske betonske konstrukcije Rimski beton, ki se imenuje tudi opus caementicium, je material uporabljen v gradbeništvu v času od pozne Rimske republike skozi celotno zgodovino Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimski beton

Rimski koledar

Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimski koledar

Rimski most

Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimski most

Rimski mozaik

Rimski mozaik je mozaik, izdelan v rimskem obdobju, v celotni Rimski republiki in poznejšem cesarstvu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimski mozaik

Rimski senat

Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimski senat

Rimski triumf

Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimski triumf

Rimsko državljanstvo

CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimsko državljanstvo

Rimsko kiparstvo

Proučevanje rimskega kiparstva je zapleteno v odnosu do grškega kiparstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimsko kiparstvo

Rimsko pravo

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimsko pravo

Rimsko steklo

Rimski predmeti iz stekla so bili najdeni v rimskem imperiju v domačem, industrijskem in grobnem okolju.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimsko steklo

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rimskokatoliška cerkev

Ritmična gimnastika

Poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju (2000) Ritmična gimnastika je športna zvrst, ki združuje prvine gimnastike, baleta in plesa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ritmična gimnastika

Romanizacija

Romanizacija ali latinizacija pomeni uvajanje rimske kulture in latinskega jezika na območjih, ki jih je zasedel antični Rim.

Poglej Rimsko cesarstvo in Romanizacija

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Poglej Rimsko cesarstvo in Romanska arhitektura

Romanski jeziki

Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Poglej Rimsko cesarstvo in Romanski jeziki

Romul Avgust

Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.

Poglej Rimsko cesarstvo in Romul Avgust

Romunščina

Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).

Poglej Rimsko cesarstvo in Romunščina

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Romunija

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rona

Rudarstvo

Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.

Poglej Rimsko cesarstvo in Rudarstvo

Sarkofag

Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sarkofag

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo

Saturnalije

Saturnalije so bile starodavni rimski praznik v čast boga Saturna, ki je potekal 17.

Poglej Rimsko cesarstvo in Saturnalije

Saudova Arabija

Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.

Poglej Rimsko cesarstvo in Saudova Arabija

Semitski jeziki

Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Semitski jeziki

Serapis

Doprsni kip Serapisa Serapis je v staroegipčanski mitologiji bog rodovitnosti in vladar podzemlja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Serapis

Sesterc

Sesterc cesarja Galiena (253–268) Sesterc (latinsko ali samo) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval semis-tertius – poltretji, ker je bil vreden 2 ½ asa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sesterc

Severska dinastija

Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Severska dinastija

Seznam latinskih zemljepisnih imen v Sloveniji

Seznam rimskih zemljepisnih imen na območju današnje Slovenije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam latinskih zemljepisnih imen v Sloveniji

Seznam rimskih cesarjev

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Seznam rimskih cesarjev

Sicilija (rimska provinca)

Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sicilija (rimska provinca)

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sirija

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sirija (rimska provinca)

Skifos

''Hoplit'', atiški skifos, črnofiguralni slog, okoli 490–480 pr. n. št.; izkopal Contrada Pezzino, Agrigento, Sicilija ''Tiberijeva zmaga'', srebrn skifos iz obdobja med 1. stoletjem pr. n. št. in 1. stoletjem n. št.; iz vile Pisanella v kraju Boscoreale, 1895 Skifos (grško σκύφος) je globoka skodelica za vino na nizkem podstavku ali brez njega in z dvema ročajema.

Poglej Rimsko cesarstvo in Skifos

Slavolok

Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.

Poglej Rimsko cesarstvo in Slavolok

Slezenovke

Slezenovke (znanstveno ime Malvaceae) so družina rastlin iz rodu slezenovcev.

Poglej Rimsko cesarstvo in Slezenovke

Solarium Augusti

Solarium Augusti (imenovan tudi Horologium Augusti) je bil antični rimski spomenik na Campus Martius, zgrajen v času Avgustovega vladanja.

Poglej Rimsko cesarstvo in Solarium Augusti

Solidus

Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.

Poglej Rimsko cesarstvo in Solidus

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Solun

Solunski edikt

Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II..

Poglej Rimsko cesarstvo in Solunski edikt

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Poglej Rimsko cesarstvo in Split

Springer Science+Business Media

Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Springer Science+Business Media

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Rimsko cesarstvo in Srbija

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Rimsko cesarstvo in Srebro

Srednjeveška književnost

Srednjeveška književnost obsega književnosti srednjega veka.

Poglej Rimsko cesarstvo in Srednjeveška književnost

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Rimsko cesarstvo in Srednji vek

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sredozemlje

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sredozemsko morje

Starogrška kitara

Starogrška kitara (grško κιθάρα, kithāra, latinsko cithara) je bila starogrško glasbilo iz družine lir.

Poglej Rimsko cesarstvo in Starogrška kitara

Starogrška književnost

Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.

Poglej Rimsko cesarstvo in Starogrška književnost

Starogrška umetnost

Umetnost antične Grčije je zelo vplivala na kulturo mnogih držav po vsem svetu, še posebej v kiparstvu in arhitekturi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Starogrška umetnost

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Starorimska civilizacija

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Poglej Rimsko cesarstvo in Strabon

Strunska glasbila

Strunska glasbila (kordofoni) so glasbila, ki ustvarjajo zvok z nihajočimi napetimi strunami.

Poglej Rimsko cesarstvo in Strunska glasbila

Sulpicij Sever

Suplicij Sever, poznoantični krščanski pisec in cerkveni oče,* 360 v Akvitaniji, † 420/450.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sulpicij Sever

Sveti Hieronim

Sveti Hieronim, nekoč Jeronim polno ime Evzebij Sofronij Hieronim, rimski duhovnik, teolog, apologet, biblicist, prevajalec, svetnik, cerkveni oče in cerkveni učitelj, * okoli 347, Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sveti Hieronim

Svetnik

Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.

Poglej Rimsko cesarstvo in Svetnik

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Rimsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo

Svetonij

Gaj Svetonij Trankvil (latinsko) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.

Poglej Rimsko cesarstvo in Svetonij

Svilna pot

Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.

Poglej Rimsko cesarstvo in Svilna pot

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Rimsko cesarstvo in Svinec

Talmud

Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.

Poglej Rimsko cesarstvo in Talmud

Tarakonska Hispanija

Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tarakonska Hispanija

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Poglej Rimsko cesarstvo in Teodozij I.

Teodozijev zakonik

Teodozijev zakonik (latinsko Codex Theodosianus) je zbir zakonov krščanskih cesarjev Rimskega cesarstva, ki so bili izdani po letu 312.

Poglej Rimsko cesarstvo in Teodozijev zakonik

Terakota

Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.

Poglej Rimsko cesarstvo in Terakota

Terra sigillata

Terra sigillata je izraz z vsaj tremi različnimi pomeni: kot opis srednjeveške zdravilne zemlje; v arheologiji kot splošen izraz za nekatero drobno rdečo starorimsko lončenino s sijajno površino, izdelano na določenih območjih Rimskega cesarstva; v zadnjem času pa kot opis sodobne studijske tehnike lončarstva, ki naj bi bila navdihnjena s starodavnim lončarstvom.

Poglej Rimsko cesarstvo in Terra sigillata

Tertulijan

Tertulijan (latinsko: Quintus Septimius Florens Tertullianus) je bil krščanski filozof, teolog in cerkveni oče, * okoli 160 Kartagina, (Numidija, Rimsko cesarstvo) † okoli 225 Kartagina, (Numidija, Severna Afrika, Rimsko cesarstvo).

Poglej Rimsko cesarstvo in Tertulijan

Teselacija

Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).

Poglej Rimsko cesarstvo in Teselacija

Tesera

Tesera (množina: teser, latinsko tessera, iz starogrške τέσσαρες téssares za ’štiri’) je posamezna ploščica, običajno oblikovana v obliki kocke, ki se uporablja pri ustvarjanju mozaika.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tesera

Tetrarhija

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tetrarhija

Tibera

Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tibera

Tiberij

Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tiberij

Tit Flavij

Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tit Flavij

Tit Livij

Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tit Livij

Titov slavolok, Rim

Titov slavolok (ital. Arco di Tito; latinščina Arcus Titi) je triumfalni slavolok iz 1.

Poglej Rimsko cesarstvo in Titov slavolok, Rim

Toga

Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.

Poglej Rimsko cesarstvo in Toga

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tona

Tračanščina

Tračánščina (redkeje tudi tráščina) je izumrl indoevropski jezik, ki so ga v antičnem svetu govorili Tračani na širšem območju severnega in vzhodnega Balkana.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tračanščina

Trajan

Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trajan

Trajanov most

Trajanov most (srbsko: Трајанов мост, Trajanov Most, romunsko Podul lui Traian) ali Most Apollodorus čez Donavo je bil rimski segmentni ločni most, prvi most, ki je bil zgrajen na spodnji Donavi.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trajanov most

Trajanov steber

Trajanov steber (latinsko ali, italijansko Colonna Traiana) je rimski triumfalni steber, ki so ga postavili v Rimu v spomin na zmage cesarja Trajana v dačanskih vojnah.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trajanov steber

Trakija (rimska provinca)

Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trakija (rimska provinca)

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tretji rajh

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trier

Trojane

Trojanski krof Trojane so razloženo naselje v Občini Lukovica, 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trojane

Trsat

Trsát je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del Reke na Hrvaškem in ga predstavlja krajevni odbor Grad Trsat.

Poglej Rimsko cesarstvo in Trsat

Tunizija

Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.

Poglej Rimsko cesarstvo in Tunizija

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Turki

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Poglej Rimsko cesarstvo in Umetnost

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Poglej Rimsko cesarstvo in Unescova svetovna dediščina

Ustanovitev Rima

Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ustanovitev Rima

Ustanovni očetje Združenih držav Amerike

Ustanovni očetje ZDA (izvirno angleško Founding Fathers of the United States) je naziv za skupino ljudi, ki so podpisali Deklaracijo o neodvisnosti ZDA, Ustavo ZDA oz.

Poglej Rimsko cesarstvo in Ustanovni očetje Združenih držav Amerike

Valens

Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Valens

Valentinijan I.

Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.

Poglej Rimsko cesarstvo in Valentinijan I.

Valentinijanska dinastija

Valentinijan I. Valentinijanska dinastija je imela štiri cesarje, ki so v Zahodnem rimskem cesarstvu vladali od leta 364 do 392, v Vzhodnem rimskem cesarstvu pa od leta 364 do 378.

Poglej Rimsko cesarstvo in Valentinijanska dinastija

Velika Britanija

Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Rimsko cesarstvo in Velika Britanija

Vergilij

Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vergilij

Vespazijan

Vespazijan (latinsko), 9.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vespazijan

Vezuv

Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vezuv

Vino

Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vino

Vinska rutica

Vinska rutica (znanstveno ime Ruta graveolens) je splošno znana kot ruta.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vinska rutica

Vitruvij

Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vitruvij

Vrhnika

Planine nad Vrhniko. Vrhnika je mesto z 8.901 prebivalcem (2022) in središče Občine Vrhnika.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vrhnika

Vulgata

Vulgata Sixtina Vulgata (latinsko za »splošno razširjena, sprejeta«, polno ime: Vulgata versio) je latinski prevod Svetega pisma z začetka 5.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vulgata

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Vzhodna pravoslavna cerkev

Washington, D.C.

Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.

Poglej Rimsko cesarstvo in Washington, D.C.

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zahodno Rimsko cesarstvo

Zaklad iz Boscoreale

Zaklad iz Boscoreale je ime za veliko zbirko izvrstnih rimskih srebrnih in zlatih predmetov, odkritih v ruševinah antične vile v Boscoreale, blizu Pompejev v južni Italiji.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zaklad iz Boscoreale

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Rimsko cesarstvo in Združene države Amerike

Združitev Italije

Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.

Poglej Rimsko cesarstvo in Združitev Italije

Zenon (bizantinski cesar)

Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zenon (bizantinski cesar)

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovinsko jezikoslovje

Zgodovinsko jezikoslovje je del jezikoslovja, ki preučuje jezikovne spremembe.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zgodovinsko jezikoslovje

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Rimsko cesarstvo in Zlato

117

117 (CXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 117

25 pr. n. št.

25 pr.

Poglej Rimsko cesarstvo in 25 pr. n. št.

390

390 (CCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 390

50

50 (L) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Rimsko cesarstvo in 50

Prav tako znan kot Rimska država, Rimski imperij.

, Barbar, Bejrut, Biser, Bitinija, Bitka pri Akciju, Bitka pri Filipih, Bitka pri Mrzli reki, Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, Bordeaux, Carigrad, Cádiz, Celeja, Celje, Cerkveni očetje, Ciplji, Circus Maximus, Ciril Aleksandrijski, Cirkus (zgradba), Citrus, Civilni nered, Civitas, Claustra Alpium Iuliarum, Clermont-Ferrand, Code civil, Džeraš, De iure - de facto, Demokracija, Denarij, Diarhija, Dinastija Han, Dioklecijan, Dioklecijanovo preganjanje, Dionizij iz Halikarnasa, Dirkanje z vozovi, Divjad, Domicijan, Dominat, Domus, Donava, Drnovo, Drobeta-Turnu Severin, Dura-Europos, Ebro, Edward Gibbon, Efez, Egipt, Egipt (rimska provinca), Emona, Eneida, Epigram, Evfrat, Evnuh, Evropa, Fajumski portreti, Farmakologija, Fevdalizem, Filozofija, Flavijci, Fotij I., Francija, Francoščina, Franki, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galatija (rimska provinca), Galščina, Galija, Galski imperij, Gardon, Gentile Bellini, Germani, Gibraltarski preliv, Glinščica, Gornja Germanija, Gracijan (rimski cesar), Grščina, Grška mitologija, Grki, Guangdžov, Guptski imperij, Hadrijan, Hadrijanov zid, Hagija Sofija, Heron, Heruli, Hipatija, Hipodrom, Hipokavst, Homer, Horacij, Hostija, Hrušica (planota), Htonično božanstvo, Humoralna medicina, Huni, Iberski polotok, Igra na deski, Igralna kocka, Ilirik (rimska provinca), Imperator, Imperij, Indoevropski prajezik, Industrijska revolucija, Insignija, Insula (zgradba), Interpretatio graeca, Islam, Islamska arhitektura, Italija, Italijanščina, Italijanska renesansa, Italijanski imperij, Italski jeziki, Ivan VI. Kantakuzen, Izida, Izolacijska zasteklitev, Jeruzalem, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jožef Flavij, Judeja (rimska provinca), Judje, Judovsko-rimske vojne, Judovstvo, Julijan (rimski cesar), Julijsko-klavdijska rodbina, Jupiter (mitologija), Justinijan I., Justinijanov zakonik, Kaligrafija, Kaligula, Kalk, Kalorija, Karakala, Karel Veliki, Kartagina (občina), Kasij Dion, Katalonščina, Kelti, Keltiberi, Keltski jeziki, Kibela, Kitajska, Kladovo, Klasicizem, Klavdij Galen, Klavdij I., Kleopatra VII., Knjižni jezik, Kodeks, Kolobarjenje, Kolosej, Komod, Kongresni trg, Konstanca, Romunija, Konstancij Klor, Konstantin I. Veliki, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopel, Konstantinska dinastija, Koptščina, Kositer, Krščanstvo, Krško, Kreta in Cirenajka (rimska provinca), Križarske vojne, Kristjani, Kriza tretjega stoletja, Krizma, Kuga, Kupola, Kvintilijan, Latakija, Latifundij, Latinščina, Les, Leto štirih cesarjev, Libacija, Libreto, Limes, Lingua franca, Literarna potegavščina, Livij, Ljubljana, Ljudska latinščina, Lok (arhitektura), Louvre, Lucij Anej Seneka, Ludi, Lukijan, Luzitanija, Lyon, Mainz, Maison Carrée, Makedonija (rimska provinca), Maksimijan, Mark Anej Lukan, Mark Antonij, Mark Avrelij, Mark Tulij Cicero, Marmor, Marsovo polje, Rim, Mediolanum, Mediteranska prehrana, Mehmed II. Osvajalec, Meta (rastlina), Metamorfoze, Metrika (književnost), Mezopotamija, Mihael Psel, Milano, Milanski edikt, Milja, Mitraizem, Monarhija, Monoteizem, Moskovska velika kneževina, Mozaik, Municipij, Navmahija, Neoklasicizem, Neron, Nerva, Neviodunum, Ni, Nikomedija, Nil, Nimfej, Nizozemske dežele, Norik (rimska provinca), Notranjska, O Božjem mestu, Obok, Odeon (zgradba), Odoaker, Oglej, Oljčno olje, Oppidum, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osmansko cesarstvo, Ostrogoti, Paks (boginja), Palestra, Palij, Palmira, Palmirska aramejščina, Palmirsko cesarstvo, Panegirik, Panonija (rimska provinca), Panteon, Rim, Papež Damaz I., Papež Leon III., Papirus, Parni stroj, Partsko cesarstvo, Pax Romana, Pergament, Periodizacija zgodovine, Peristil, Pismenost, Plagiatorstvo, Plamenci, Platon, Plinij mlajši, Plinij starejši, Plutarh, Požar v Rimu leta 64, Polenta, Polis, Politika in uprava Združenih držav Amerike, Pomorske republike, Pompeji, Pont, Pont du Gard, Pontifex maximus, Porenje, Portugalščina, Portugalska, Postenje, Pravnik, Pravo, Preseljevanje ljudstev, Principat, Prokonzul, Prudencij, Psevdoznanost, Ptuj, Publij Kornelij Tacit, Publij Ovidij Naso, Rakitna, Ravena, Rdeče morje, Regalije, Relief (umetnost), Religija, Ren, Renesančna arhitektura v Italiji, Renesansa, Rezbarjenje v slonovini, Rim, Rimska arhitektura, Rimska Britanija, Rimska cesta, Rimska Dakija, Rimska Italija, Rimska kolonija, Rimska legija, Rimska mitologija, Rimska provinca, Rimska republika, Rimska umetnost, Rimska vila, Rimske terme, Rimski akvadukt, Rimski amfiteater, Rimski beton, Rimski koledar, Rimski most, Rimski mozaik, Rimski senat, Rimski triumf, Rimsko državljanstvo, Rimsko kiparstvo, Rimsko pravo, Rimsko steklo, Rimskokatoliška cerkev, Ritmična gimnastika, Romanizacija, Romanska arhitektura, Romanski jeziki, Romul Avgust, Romunščina, Romunija, Rona, Rudarstvo, Sarkofag, Sasanidsko cesarstvo, Saturnalije, Saudova Arabija, Semitski jeziki, Serapis, Sesterc, Severska dinastija, Seznam latinskih zemljepisnih imen v Sloveniji, Seznam rimskih cesarjev, Sicilija (rimska provinca), Sirija, Sirija (rimska provinca), Skifos, Slavolok, Slezenovke, Solarium Augusti, Solidus, Solun, Solunski edikt, Split, Springer Science+Business Media, Srbija, Srebro, Srednjeveška književnost, Srednji vek, Sredozemlje, Sredozemsko morje, Starogrška kitara, Starogrška književnost, Starogrška umetnost, Starorimska civilizacija, Strabon, Strunska glasbila, Sulpicij Sever, Sveti Hieronim, Svetnik, Sveto rimsko cesarstvo, Svetonij, Svilna pot, Svinec, Talmud, Tarakonska Hispanija, Teodozij I., Teodozijev zakonik, Terakota, Terra sigillata, Tertulijan, Teselacija, Tesera, Tetrarhija, Tibera, Tiberij, Tit Flavij, Tit Livij, Titov slavolok, Rim, Toga, Tona, Tračanščina, Trajan, Trajanov most, Trajanov steber, Trakija (rimska provinca), Tretji rajh, Trier, Trojane, Trsat, Tunizija, Turki, Umetnost, Unescova svetovna dediščina, Ustanovitev Rima, Ustanovni očetje Združenih držav Amerike, Valens, Valentinijan I., Valentinijanska dinastija, Velika Britanija, Vergilij, Vespazijan, Vezuv, Vino, Vinska rutica, Vitruvij, Vrhnika, Vulgata, Vzhodna pravoslavna cerkev, Washington, D.C., Zahodno Rimsko cesarstvo, Zaklad iz Boscoreale, Združene države Amerike, Združitev Italije, Zenon (bizantinski cesar), Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovinsko jezikoslovje, Zlato, 117, 25 pr. n. št., 390, 50.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti