Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Rimska arhitektura in Zgodovina arhitekture
Rimska arhitektura in Zgodovina arhitekture še 35 stvari v skupni (v Unijapedija): Akvadukt (most), Akvadukt (vodovod), Akvadukt, Segovia, Amfiteater, Bazilika (zgradba), Cela, Cirkus (zgradba), Dioklecijanove terme, Dorski slog, Gaj Julij Cezar, Hamam, Herkulanej, Insula (zgradba), Islamska arhitektura, Kamnolom, Klasična arhitektura, Kolosej, Konstantinopel, Kupola, Lok (arhitektura), Marmor, Mozaik, Obzidje, Paladijevska arhitektura, Panteon, Rim, Pediment, Pompeji, Pont du Gard, Portik, Rimski akvadukt, ..., Rimski beton, Rimsko gledališče (zgradba), Slavolok, Spandrel, Steber. Razširi indeks (5 več) »
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Akvadukt (most) in Rimska arhitektura · Akvadukt (most) in Zgodovina arhitekture ·
Akvadukt (vodovod)
Akvadukt je vodotok, zgrajen za prenos vode od izvira do distribucijskega mesta na daljavo.
Akvadukt (vodovod) in Rimska arhitektura · Akvadukt (vodovod) in Zgodovina arhitekture ·
Akvadukt, Segovia
Akvadukt v Segovii (ali natančneje 'vodovodni most') je del rimskega vodovodnega sistema in eden od najbolj pomembnih in najbolje ohranjenih antičnih spomenikov na Iberskem polotoku.
Akvadukt, Segovia in Rimska arhitektura · Akvadukt, Segovia in Zgodovina arhitekture ·
Amfiteater
Rimska arena v Arlesu, Francija. Amfiteater, Nîmes Arena di Verona v Veroni Amfiteater v Pulju Amfiteater v Budimpešti Amfiteater v Trierju Amfiteater je odprto prizorišče, ki se uporablja za zabavo, kulturne in druge prireditve ter šport.
Amfiteater in Rimska arhitektura · Amfiteater in Zgodovina arhitekture ·
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Bazilika (zgradba) in Rimska arhitektura · Bazilika (zgradba) in Zgodovina arhitekture ·
Cela
Tempelj z izpostavljeno celo Cela (iz latinščine majhna komora) ali naos (iz stare grščine: ναός pomeni tempelj) je notranji prostor v templju v klasični arhitekturi ali trgovina, ki gleda na ulico, v domači rimski arhitekturi (domus).
Cela in Rimska arhitektura · Cela in Zgodovina arhitekture ·
Cirkus (zgradba)
Rimski cirkus (iz latinščine 'krog') je bil veliko prizorišče na prostem, ki se je uporabljalo za javne dogodke v starem Rimskem imperiju.
Cirkus (zgradba) in Rimska arhitektura · Cirkus (zgradba) in Zgodovina arhitekture ·
Dioklecijanove terme
Dioklecijanove terme so bile javno kopališče v starem Rimu, v današnji Italiji.
Dioklecijanove terme in Rimska arhitektura · Dioklecijanove terme in Zgodovina arhitekture ·
Dorski slog
timpanon, '''2.''' akroterij, '''3.''' venčna sima (gejzon), '''4.''' krona, '''5.''' mutul, '''7.''' friz, '''8.''' triglif, '''9.''' metopa, '''10.''' regula, '''11.''' kaplje (gute), '''12.''' tenija, '''13.''' arhitrav, '''14.''' kapitel, '''15.''' abak, '''16.''' ehin, '''17.''' deblo, '''18.''' kanelura, '''19.''' stilobat Najbolj znano grško dorsko svetišče je Partenon na atenski akropoli iz 5. stoletja pr. n. št. Dorski slog, tudi dorski red, je eden od petih slogov gradnje v antični arhitekturi.
Dorski slog in Rimska arhitektura · Dorski slog in Zgodovina arhitekture ·
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Gaj Julij Cezar in Rimska arhitektura · Gaj Julij Cezar in Zgodovina arhitekture ·
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Hamam in Rimska arhitektura · Hamam in Zgodovina arhitekture ·
Herkulanej
Brez opisa.
Herkulanej in Rimska arhitektura · Herkulanej in Zgodovina arhitekture ·
Insula (zgradba)
V rimski arhitekturi je bila insula ('otok', množina insulae) nekakšna stanovanjska stavba, v kateri je živela večina mestnega prebivalstva antičnega Rima, vključno z navadnimi ljudmi nižjega ali srednjega razreda (plebs) in vsi, razen najbogatejših iz zgornjega srednjega razreda (equites).
Insula (zgradba) in Rimska arhitektura · Insula (zgradba) in Zgodovina arhitekture ·
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Islamska arhitektura in Rimska arhitektura · Islamska arhitektura in Zgodovina arhitekture ·
Kamnolom
Kamnolom v Carrari Kamnolom (Srednjeafriška republika) Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.
Kamnolom in Rimska arhitektura · Kamnolom in Zgodovina arhitekture ·
Klasična arhitektura
Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.
Klasična arhitektura in Rimska arhitektura · Klasična arhitektura in Zgodovina arhitekture ·
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Kolosej in Rimska arhitektura · Kolosej in Zgodovina arhitekture ·
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Konstantinopel in Rimska arhitektura · Konstantinopel in Zgodovina arhitekture ·
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Kupola in Rimska arhitektura · Kupola in Zgodovina arhitekture ·
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Lok (arhitektura) in Rimska arhitektura · Lok (arhitektura) in Zgodovina arhitekture ·
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Marmor in Rimska arhitektura · Marmor in Zgodovina arhitekture ·
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Mozaik in Rimska arhitektura · Mozaik in Zgodovina arhitekture ·
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Obzidje in Rimska arhitektura · Obzidje in Zgodovina arhitekture ·
Paladijevska arhitektura
Paladijevska arhitektura je evropski arhitekturni slog, izpeljan in zasnovan po zasnovi beneškega arhitekta Palladia (1508-1580).
Paladijevska arhitektura in Rimska arhitektura · Paladijevska arhitektura in Zgodovina arhitekture ·
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.). Dokončal ga je cesar Hadrijan in verjetno posvetil približno leta 126.
Panteon, Rim in Rimska arhitektura · Panteon, Rim in Zgodovina arhitekture ·
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Pediment in Rimska arhitektura · Pediment in Zgodovina arhitekture ·
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Pompeji in Rimska arhitektura · Pompeji in Zgodovina arhitekture ·
Pont du Gard
Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes). Zaradi neravnega terena med dvema točkama, je večinoma podzemnemu vodovodu sledila dolga, zavita pot, ki se imenuje po mostu čez sotesko reke Gardon. Pont du Gard je najvišji od vseh rimskih akvaduktov in skupaj z akvaduktom Segovia, eden izmed najbolje ohranjenih. Na seznam Unescove svetovne dediščine je bil dodan v letu 1985 zaradi svojega zgodovinskega pomena. Most ima tri nivoje lokov in stoji 48,8 m visoko. Celoten vodovod se na celotni dolžini spusti po višini le 17 m, medtem ko se je most spusti za samo 2,5 cm - naklonu samo 1 na 3000 - kar kaže na veliko natančnost, ki so jo bili rimski inženirji sposobni doseči samo z uporabo enostavne tehnologije. Vodovod je po ocenah zmogel prevesti 200.000 m3 vode na dan za vodnjake, kopališča in domove državljanov Nîmesa. Uporabljali so ga verjetno do 6. stoletja, nekateri odseki celo precej dlje, a je zaradi pomanjkanja vzdrževanja po 4. stoletju postal vse bolj zamašen z mineralnimi surovinami in odpadki, ki so sčasoma zamašili dotok vode. Po propadu rimskega imperija in neuporabe vodovoda, je Pont du Gard ostal večinoma nespremenjen, zaradi pomembne sekundarne funkcije, kot cestnega mostu. Stoletja so bili lokalni gospodarji in škofje odgovorni za njegovo vzdrževanje, v zameno za pravico do pobiranja cestnine za potnike, ki so ga uporabljali za prečkanje reke, čeprav so nekatere njegove kamne izropali. Velika škoda je bila povzročena na njem v 17. stoletju. Več pozornosti je pritegnil v 18. stoletju, ko je postal pomembna turistična destinacija. Med 18. in 21. stoletjem je doživel več prenov, ki so jih naročile lokalne oblasti in francoska država, ki so dosegle vrhunec leta 2000 z odprtjem novega centra za obiskovalce in odstranitvijo prometa in zgradb iz mostu in neposredne okolice. Danes je ena izmed najbolj priljubljenih francoskih turističnih znamenitosti, nanj so pozorni tudi književniki in umetniki.
Pont du Gard in Rimska arhitektura · Pont du Gard in Zgodovina arhitekture ·
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Portik in Rimska arhitektura · Portik in Zgodovina arhitekture ·
Rimski akvadukt
Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.
Rimska arhitektura in Rimski akvadukt · Rimski akvadukt in Zgodovina arhitekture ·
Rimski beton
Panteon v Rimu, Italija, je primer rimske betonske konstrukcije Rimski beton, ki se imenuje tudi opus caementicium, je material uporabljen v gradbeništvu v času od pozne Rimske republike skozi celotno zgodovino Rimskega cesarstva.
Rimska arhitektura in Rimski beton · Rimski beton in Zgodovina arhitekture ·
Rimsko gledališče (zgradba)
Rimsko gledališče v Amanu v Jordaniji Zunanjost rimskega gledališča Aspend v Turčiji Notranjost avditorija rimskega gledališča v Bosri v Siriji: ''1) prednja skena 2) odrsko ozadje s stebri 3) oder 4) proskenij 5) orkestra 6) sedeži (cavea) 7) glavni vhod 8) vomitorij (vhod in izhod)'' Na podobnost rimskih gledališč z grškimi je zelo vplivala antična Grčija in prvi rimski triumvirat s Pompejem Velikim.
Rimska arhitektura in Rimsko gledališče (zgradba) · Rimsko gledališče (zgradba) in Zgodovina arhitekture ·
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Rimska arhitektura in Slavolok · Slavolok in Zgodovina arhitekture ·
Spandrel
Spandrel, redkeje spandril ali splaundrel je prostor med dvema lokoma ali med lokom in pravokotnim zaključkom.
Rimska arhitektura in Spandrel · Spandrel in Zgodovina arhitekture ·
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Rimska arhitektura in Steber · Steber in Zgodovina arhitekture ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Rimska arhitektura in Zgodovina arhitekture imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Rimska arhitektura in Zgodovina arhitekture
Primerjava med Rimska arhitektura in Zgodovina arhitekture
Rimska arhitektura 131 odnose, medtem ko je Zgodovina arhitekture 235. Saj imajo skupno 35, indeks Jaccard je 9.56% = 35 / (131 + 235).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Rimska arhitektura in Zgodovina arhitekture. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
