Podobnosti med Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin
Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin še 88 stvari v skupni (v Unijapedija): Alan Turing, Algebrska varieteta, Ameriško matematično društvo, Analitično nadaljevanje, Andrew John Wiles, Aritmetična funkcija, Aritmetično zaporedje, Atle Selberg, Bernhard Riemann, Carl Friedrich Gauss, Celo število, Clayjev matematični inštitut, David Hilbert, Delitelj, Deljivost brez kvadrata, Dirichletova funkcija eta, Eksponentni integral, Eliptična krivulja, Enotski interval, Enrico Bombieri, Euler-Maclaurinova formula, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjeva funkcija fi, Fourierova transformacija, Funkcija (matematika), Funkcija gama, Funkcija Z, Funkcijska enačba, Geodetka, George Pólya, ..., Godfrey Harold Hardy, Goldbachova domneva, Hermitska matrika, Hilbertov prostor, Hilbertovi problemi, Hipoteza, Imaginarna enota, Jacques Salomon Hadamard, Jørgen Pedersen Gram, John Edensor Littlewood, Ken Ono, Kompleksno število, L-funkcija, Lastna vrednost, Leonhard Euler, Limita funkcije, Liouvillova funkcija, Logaritemski integral, Marcus du Sautoy, Matematični dokaz, Matematika, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Negativno število, Nerešeni matematični problemi, Ničla funkcije, O notacija, Obseg algebrskih števil, Odvod, Ordinatni logaritemski integral, Paulo Ribenboim, Podgrupa, Pol (kompleksna analiza), Polinom, Praštevilo, Praštevilska vrzel, Praštevilski izrek, Protiprimer, Realno število, Riemann-Sieglova funkcija theta, Riemannova funkcija ksi, Riemannova funkcija zeta, Riemannova ploskev, Russell Sherman Lehman, Skalarni produkt, Soda in liha števila, Srednja vrednost, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Stieltjesove konstante, Teorija števil, Teorija grup, Točka (geometrija), Trigonometrična funkcija, Von Mangoldtova funkcija, Zaporedje, 1 (število), 1 + 1 + 1 + 1 + ···. Razširi indeks (58 več) »
Alan Turing
Alan Mathison Turing, angleški matematik, logik, računalnikar, kriptolog in kriptograf, * 23. junij 1912, London, Anglija, † 7. junij 1954, Wilmslow, Anglija.
Alan Turing in Riemannova domneva · Alan Turing in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebrska varieteta
Algebrska varieteta je v matematiki množica rešitev sistema polinomskih enačb.
Algebrska varieteta in Riemannova domneva · Algebrska varieteta in Seznam matematičnih vsebin ·
Ameriško matematično društvo
Ameriško matematično društvo (kratica AMS) je ameriško društvo poklicnih matematikov posvečeno zanimanju za raziskovanje in učenje matematike.
Ameriško matematično društvo in Riemannova domneva · Ameriško matematično društvo in Seznam matematičnih vsebin ·
Analitično nadaljevanje
naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.
Analitično nadaljevanje in Riemannova domneva · Analitično nadaljevanje in Seznam matematičnih vsebin ·
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Andrew John Wiles in Riemannova domneva · Andrew John Wiles in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Aritmetična funkcija in Riemannova domneva · Aritmetična funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Aritmetično zaporedje in Riemannova domneva · Aritmetično zaporedje in Seznam matematičnih vsebin ·
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Atle Selberg in Riemannova domneva · Atle Selberg in Seznam matematičnih vsebin ·
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Bernhard Riemann in Riemannova domneva · Bernhard Riemann in Seznam matematičnih vsebin ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Riemannova domneva · Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Riemannova domneva · Celo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Clayjev matematični inštitut
Clayjev matematični inštitut (kratica CMI) je zasebna neprofitna ustanova z nekdanjim sedežem v Peterboroughu, New Hampshire.
Clayjev matematični inštitut in Riemannova domneva · Clayjev matematični inštitut in Seznam matematičnih vsebin ·
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
David Hilbert in Riemannova domneva · David Hilbert in Seznam matematičnih vsebin ·
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Delitelj in Riemannova domneva · Delitelj in Seznam matematičnih vsebin ·
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Deljivost brez kvadrata in Riemannova domneva · Deljivost brez kvadrata in Seznam matematičnih vsebin ·
Dirichletova funkcija eta
language.
Dirichletova funkcija eta in Riemannova domneva · Dirichletova funkcija eta in Seznam matematičnih vsebin ·
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Eksponentni integral in Riemannova domneva · Eksponentni integral in Seznam matematičnih vsebin ·
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Eliptična krivulja in Riemannova domneva · Eliptična krivulja in Seznam matematičnih vsebin ·
Enotski interval
Enotski interval je v matematiki zaprti interval \,.
Enotski interval in Riemannova domneva · Enotski interval in Seznam matematičnih vsebin ·
Enrico Bombieri
Enrico Bombieri, italijanski matematik, * 26. november 1940, Milano, Italija.
Enrico Bombieri in Riemannova domneva · Enrico Bombieri in Seznam matematičnih vsebin ·
Euler-Maclaurinova formula
Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.
Euler-Maclaurinova formula in Riemannova domneva · Euler-Maclaurinova formula in Seznam matematičnih vsebin ·
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Euler-Mascheronijeva konstanta in Riemannova domneva · Euler-Mascheronijeva konstanta in Seznam matematičnih vsebin ·
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Eulerjeva funkcija fi in Riemannova domneva · Eulerjeva funkcija fi in Seznam matematičnih vsebin ·
Fourierova transformacija
Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju. Fourier je leta 1822 uvedel Fourierovo serijo, ki pa je definirana le za periodične signale in vodi do diskretnega frekvenčnega spektra.
Fourierova transformacija in Riemannova domneva · Fourierova transformacija in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Funkcija (matematika) in Riemannova domneva · Funkcija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Funkcija gama in Riemannova domneva · Funkcija gama in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcija Z
Funkcija Z je v matematiki funkcija uporabna pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ vzdolž kritične premice, kjer je realni del argumenta enak 1/2\,.
Funkcija Z in Riemannova domneva · Funkcija Z in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Funkcijska enačba in Riemannova domneva · Funkcijska enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Geodetka in Riemannova domneva · Geodetka in Seznam matematičnih vsebin ·
George Pólya
George Pólya, madžarsko-ameriški matematik, fizik in metodolog, * 13. december 1887, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1985, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.
George Pólya in Riemannova domneva · George Pólya in Seznam matematičnih vsebin ·
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Godfrey Harold Hardy in Riemannova domneva · Godfrey Harold Hardy in Seznam matematičnih vsebin ·
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Goldbachova domneva in Riemannova domneva · Goldbachova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Hermitska matrika
Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.
Hermitska matrika in Riemannova domneva · Hermitska matrika in Seznam matematičnih vsebin ·
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Hilbertov prostor in Riemannova domneva · Hilbertov prostor in Seznam matematičnih vsebin ·
Hilbertovi problemi
Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.
Hilbertovi problemi in Riemannova domneva · Hilbertovi problemi in Seznam matematičnih vsebin ·
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Hipoteza in Riemannova domneva · Hipoteza in Seznam matematičnih vsebin ·
Imaginarna enota
Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.
Imaginarna enota in Riemannova domneva · Imaginarna enota in Seznam matematičnih vsebin ·
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Jacques Salomon Hadamard in Riemannova domneva · Jacques Salomon Hadamard in Seznam matematičnih vsebin ·
Jørgen Pedersen Gram
Jørgen Pedersen Gram, danski matematik in aktuar, * 27. junij, 1850, Nustrup, Danska † 29. april 1916, København, Danska.
Jørgen Pedersen Gram in Riemannova domneva · Jørgen Pedersen Gram in Seznam matematičnih vsebin ·
John Edensor Littlewood
John Edensor Littlewood, angleški matematik, * 9. junij 1885, † 6. september 1977.
John Edensor Littlewood in Riemannova domneva · John Edensor Littlewood in Seznam matematičnih vsebin ·
Ken Ono
Ken Ono, ameriški matematik, * 20. marec 1968.
Ken Ono in Riemannova domneva · Ken Ono in Seznam matematičnih vsebin ·
Kompleksno število
1.
Kompleksno število in Riemannova domneva · Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin ·
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
L-funkcija in Riemannova domneva · L-funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Lastna vrednost in Riemannova domneva · Lastna vrednost in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Leonhard Euler in Riemannova domneva · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin ·
Limita funkcije
4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okrog vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a. Limito funkcije v točki a označimo \lim_ f(x) (beri: "limita f(x), ko gre x proti a).
Limita funkcije in Riemannova domneva · Limita funkcije in Seznam matematičnih vsebin ·
Liouvillova funkcija
Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.
Liouvillova funkcija in Riemannova domneva · Liouvillova funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Logaritemski integral
Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.
Logaritemski integral in Riemannova domneva · Logaritemski integral in Seznam matematičnih vsebin ·
Marcus du Sautoy
Marcus Peter Francis du Sautoy, OBE, angleški matematik in popularizator matematike, * 26. avgust 1965, London, Anglija.
Marcus du Sautoy in Riemannova domneva · Marcus du Sautoy in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematični dokaz
language.
Matematični dokaz in Riemannova domneva · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Riemannova domneva · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Möbiusova funkcija in Riemannova domneva · Möbiusova funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Mertensova funkcija in Riemannova domneva · Mertensova funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Naravno število in Riemannova domneva · Naravno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Negativno število in Riemannova domneva · Negativno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Nerešeni matematični problemi in Riemannova domneva · Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin ·
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Ničla funkcije in Riemannova domneva · Ničla funkcije in Seznam matematičnih vsebin ·
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
O notacija in Riemannova domneva · O notacija in Seznam matematičnih vsebin ·
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Obseg algebrskih števil in Riemannova domneva · Obseg algebrskih števil in Seznam matematičnih vsebin ·
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Odvod in Riemannova domneva · Odvod in Seznam matematičnih vsebin ·
Ordinatni logaritemski integral
Ordinatni logaritemski integral ali eulerjevski logaritemski integral Li(x) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, zelo podobna funkciji logaritemskega integrala li(x).
Ordinatni logaritemski integral in Riemannova domneva · Ordinatni logaritemski integral in Seznam matematičnih vsebin ·
Paulo Ribenboim
Paulo Ribenboim, brazilsko-kanadski matematik, * 13. marec 1928, Recife, Pernambuco, Brazilija.
Paulo Ribenboim in Riemannova domneva · Paulo Ribenboim in Seznam matematičnih vsebin ·
Podgrupa
Podgrupa dane grupe za neko dvočleno operacijo * je H podmnožica množice G se imenuje podgrupa G, če H tudi tvori grupo za dvočleno operacijo *.
Podgrupa in Riemannova domneva · Podgrupa in Seznam matematičnih vsebin ·
Pol (kompleksna analiza)
V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).
Pol (kompleksna analiza) in Riemannova domneva · Pol (kompleksna analiza) in Seznam matematičnih vsebin ·
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Polinom in Riemannova domneva · Polinom in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Praštevilo in Riemannova domneva · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Praštevilska vrzel in Riemannova domneva · Praštevilska vrzel in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Praštevilski izrek in Riemannova domneva · Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Protiprimer
Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.
Protiprimer in Riemannova domneva · Protiprimer in Seznam matematičnih vsebin ·
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Realno število in Riemannova domneva · Realno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemann-Sieglova funkcija theta
Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).
Riemann-Sieglova funkcija theta in Riemannova domneva · Riemann-Sieglova funkcija theta in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemannova funkcija ksi
argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.
Riemannova domneva in Riemannova funkcija ksi · Riemannova funkcija ksi in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Riemannova domneva in Riemannova funkcija zeta · Riemannova funkcija zeta in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Riemannova domneva in Riemannova ploskev · Riemannova ploskev in Seznam matematičnih vsebin ·
Russell Sherman Lehman
Russell Sherman Lehman, ameriški matematik.
Riemannova domneva in Russell Sherman Lehman · Russell Sherman Lehman in Seznam matematičnih vsebin ·
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Riemannova domneva in Skalarni produkt · Seznam matematičnih vsebin in Skalarni produkt ·
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Riemannova domneva in Soda in liha števila · Seznam matematičnih vsebin in Soda in liha števila ·
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Riemannova domneva in Srednja vrednost · Seznam matematičnih vsebin in Srednja vrednost ·
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Riemannova domneva in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Seznam matematičnih vsebin in Srinivasa Ajangar Ramanudžan ·
Stieltjesove konstante
Euler-Mascheronijevi konstanti, ki je ničta Stieltjesova konstanta. Stieltjesove konstante (ali posplošene Eulerjeve konstante) so v matematiki števila \gamma_\,, ki se pojavljajo v Laurentovi vrsti za Riemannovo funkcijo ζ: Ničta Stieltjesova konstanta \gamma_ \equiv \gamma.
Riemannova domneva in Stieltjesove konstante · Seznam matematičnih vsebin in Stieltjesove konstante ·
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Riemannova domneva in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil ·
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Riemannova domneva in Teorija grup · Seznam matematičnih vsebin in Teorija grup ·
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Riemannova domneva in Točka (geometrija) · Seznam matematičnih vsebin in Točka (geometrija) ·
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Riemannova domneva in Trigonometrična funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Trigonometrična funkcija ·
Von Mangoldtova funkcija
Von Mangoldtova funkcija je v matematiki aritmetična funkcija, imenovana po nemškem matematiku Hansu von Mangoldtu.
Riemannova domneva in Von Mangoldtova funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Von Mangoldtova funkcija ·
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Riemannova domneva in Zaporedje · Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje ·
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
1 (število) in Riemannova domneva · 1 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Riemannova domneva · 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Seznam matematičnih vsebin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin
Riemannova domneva 104 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 88, indeks Jaccard je 3.82% = 88 / (104 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: