Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Renesančna arhitektura v Italiji in Zgodovina arhitekture
Renesančna arhitektura v Italiji in Zgodovina arhitekture še 31 stvari v skupni (v Unijapedija): Andrea Palladio, Arhitektura, Balustrada, Barok, Château d'Amboise, Družba Jezusova, Franc I. Francoski, Geometrija, Inigo Jones, Kolonada, Kolosej, Konstantinov slavolok, Rim, Kupola, Loara, Lok (arhitektura), Manierizem, Marmor, Most, Neapelj, Obok, Opeka, Panteon, Rim, Pediment, Peristil, Perspektiva (likovna umetnost), Portik, Rimska arhitektura, Rimski beton, Sebastiano Serlio, Steber, ..., Vitraj. Razširi indeks (1 več) »
Andrea Palladio
Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.
Andrea Palladio in Renesančna arhitektura v Italiji · Andrea Palladio in Zgodovina arhitekture ·
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Arhitektura in Renesančna arhitektura v Italiji · Arhitektura in Zgodovina arhitekture ·
Balustrada
Arhitekturni element balustradne ograje Balustrada (fran. balustrade, ograja, naslon iz stebričkov; ital. balaustrata, nižji zid) je v arhikteturi izraz za ograjo na balkonu ali stopnišču.
Balustrada in Renesančna arhitektura v Italiji · Balustrada in Zgodovina arhitekture ·
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Barok in Renesančna arhitektura v Italiji · Barok in Zgodovina arhitekture ·
Château d'Amboise
Château d'Amboise. Château d'Amboise je château, ki se nahaja v mestu Amboise v departmaju Indre-et-Loire (Francija).
Château d'Amboise in Renesančna arhitektura v Italiji · Château d'Amboise in Zgodovina arhitekture ·
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Družba Jezusova in Renesančna arhitektura v Italiji · Družba Jezusova in Zgodovina arhitekture ·
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V.
Franc I. Francoski in Renesančna arhitektura v Italiji · Franc I. Francoski in Zgodovina arhitekture ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Geometrija in Renesančna arhitektura v Italiji · Geometrija in Zgodovina arhitekture ·
Inigo Jones
Inigo Jones, angleški arhitekt, * 15. julij 1573, London, † 21. junij 1652, London.
Inigo Jones in Renesančna arhitektura v Italiji · Inigo Jones in Zgodovina arhitekture ·
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Kolonada in Renesančna arhitektura v Italiji · Kolonada in Zgodovina arhitekture ·
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Kolosej in Renesančna arhitektura v Italiji · Kolosej in Zgodovina arhitekture ·
Konstantinov slavolok, Rim
Konstantinov slavolok (italijansko: Arco di Costantino) je slavolok v Rimu, ki stoji med Kolosejem in Palatinskim gričem.
Konstantinov slavolok, Rim in Renesančna arhitektura v Italiji · Konstantinov slavolok, Rim in Zgodovina arhitekture ·
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Kupola in Renesančna arhitektura v Italiji · Kupola in Zgodovina arhitekture ·
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Loara in Renesančna arhitektura v Italiji · Loara in Zgodovina arhitekture ·
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Lok (arhitektura) in Renesančna arhitektura v Italiji · Lok (arhitektura) in Zgodovina arhitekture ·
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Manierizem in Renesančna arhitektura v Italiji · Manierizem in Zgodovina arhitekture ·
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Marmor in Renesančna arhitektura v Italiji · Marmor in Zgodovina arhitekture ·
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Most in Renesančna arhitektura v Italiji · Most in Zgodovina arhitekture ·
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Neapelj in Renesančna arhitektura v Italiji · Neapelj in Zgodovina arhitekture ·
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Obok in Renesančna arhitektura v Italiji · Obok in Zgodovina arhitekture ·
Opeka
Zid iz glazirane opeke ''Flemish bond'' z opekami različnih velikosti Paleta opeke zloženih brez malte Star opečni zid Opečna ''Front Street'' vzdolž reke Cane v historičnem Natchitoches, Louisiana Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije.
Opeka in Renesančna arhitektura v Italiji · Opeka in Zgodovina arhitekture ·
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.). Dokončal ga je cesar Hadrijan in verjetno posvetil približno leta 126.
Panteon, Rim in Renesančna arhitektura v Italiji · Panteon, Rim in Zgodovina arhitekture ·
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Pediment in Renesančna arhitektura v Italiji · Pediment in Zgodovina arhitekture ·
Peristil
Rekonstrukcija rimskega peristila in atrija v Pompejih Dekoracija v peristilni dvorani v templju Medinet Habu Peristil Dioklecijanove palače v Splitu danes Peristil v Grand Trianon Peristil (grško peristylos, lat. peristylum: obdan s stebri) je notranje dvorišče v templju v Egiptu, v helenistični Grčiji in rimski arhitekturi stebriščna veranda ali odprto stebrišče v stavbi, ki obdaja dvorišče ali atrij, ta pa lahko vsebuje notranji vrt.
Peristil in Renesančna arhitektura v Italiji · Peristil in Zgodovina arhitekture ·
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir). Dve najbolj značilni značilnosti perspektive sta, da so predmeti manjši, ko se njihova razdalja od opazovalca povečuje; in da so podvrženi skrajšanju, kar pomeni, da so razsežnosti objekta vzdolž vidnega polja krajše od njenih razsežnosti po vidnem polju. Italijanski renesančni slikarji in arhitekti, med njimi Filippo Brunelleschi, Masaccio, Paolo Uccello, Piero della Francesca in Luca Pacioli so proučevali linearno perspektivo, pisali razprave o njej in jo vključevali v svoja umetniška dela, s čimer so prispevali k matematiki umetnosti. Zgodovinski načini prikazovanja perspektive v umetnosti so.
Perspektiva (likovna umetnost) in Renesančna arhitektura v Italiji · Perspektiva (likovna umetnost) in Zgodovina arhitekture ·
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Portik in Renesančna arhitektura v Italiji · Portik in Zgodovina arhitekture ·
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Renesančna arhitektura v Italiji in Rimska arhitektura · Rimska arhitektura in Zgodovina arhitekture ·
Rimski beton
Panteon v Rimu, Italija, je primer rimske betonske konstrukcije Rimski beton, ki se imenuje tudi opus caementicium, je material uporabljen v gradbeništvu v času od pozne Rimske republike skozi celotno zgodovino Rimskega cesarstva.
Renesančna arhitektura v Italiji in Rimski beton · Rimski beton in Zgodovina arhitekture ·
Sebastiano Serlio
Sebastiano Serlio, italijanski manieristični arhitekt, * 6. september 1475, Bologna, † 1554, Fontainebleau Bil je del italijanske ekipe, ki je zgradila palačo Fontainebleau.
Renesančna arhitektura v Italiji in Sebastiano Serlio · Sebastiano Serlio in Zgodovina arhitekture ·
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Renesančna arhitektura v Italiji in Steber · Steber in Zgodovina arhitekture ·
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Renesančna arhitektura v Italiji in Vitraj · Vitraj in Zgodovina arhitekture ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Renesančna arhitektura v Italiji in Zgodovina arhitekture imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Renesančna arhitektura v Italiji in Zgodovina arhitekture
Primerjava med Renesančna arhitektura v Italiji in Zgodovina arhitekture
Renesančna arhitektura v Italiji 214 odnose, medtem ko je Zgodovina arhitekture 235. Saj imajo skupno 31, indeks Jaccard je 6.90% = 31 / (214 + 235).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Renesančna arhitektura v Italiji in Zgodovina arhitekture. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
