Istra in Reka, Hrvaška

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Istra in Reka, Hrvaška

Istra vs. Reka, Hrvaška

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja. Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Avstro-ogrska vojna mornarica

Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.

Avstro-ogrska vojna mornarica in Istra · Avstro-ogrska vojna mornarica in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Istra in Črna gora · Reka, Hrvaška in Črna gora · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Beneška republika in Istra · Beneška republika in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Istra · Druga svetovna vojna in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Hrvaščina in Istra · Hrvaščina in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Hrvaška in Istra · Hrvaška in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Hrvati in Istra · Hrvati in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Ilirske province in Istra · Ilirske province in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Istra in Italija · Italija in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Istra in Italijanščina · Italijanščina in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Istra in Italijani · Italijani in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Istra in Jadransko morje · Jadransko morje in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Kastav

Kastav je mesto (hrv. Grad Kastav) na Hrvaškem, ki upravno spada v Primorsko-goransko županijo in ima v svojem upravnem območju (po popisu 2021) 10.265 prebivalcev, samo naselje Kastav pa jih imelo bistveno manj, vse do združitve vseh 6 naselij v Kastav leta 2003.

Istra in Kastav · Kastav in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Istra in Kraljevina Italija · Kraljevina Italija in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Istra in Kranjska · Kranjska in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Istra in Langobardi · Langobardi in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Lika

Hrvaška z označeno Liko Lika je pokrajina na jugozahodu Hrvaške s površino okoli 5000 km2.

Istra in Lika · Lika in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Lovran

Lovran je turistično naselje na Opatijski rivieri, na vzhodni obali Istre, 6 km južno od Opatije na Hrvaškem.

Istra in Lovran · Lovran in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Istra in Mesto · Mesto in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Mošćenička Draga

Kopališče v Moščeniški Dragi Moščeniška Draga je naselje na opatijski rivieri na vzhodni obali Istre in središče občine Mošćenička Draga s 1292 prebivalci (2021).

Istra in Mošćenička Draga · Mošćenička Draga in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Morganova linija

Zemljevid z vrisano Morganovo linijo Morganova linija (ali Morganova črta) je bila demarkacijska črta, določena po drugi svetovni vojni na območju takratne Julijske krajine.

Istra in Morganova linija · Morganova linija in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Istra in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Opatija, Primorsko-goranska županija

265x265_pik Opatija je občina in znano istrsko turistično mesto ter letovišče s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu pod Učko v Primorsko-goranski županiji na istrskem polotoku na Hrvaškem.

Istra in Opatija, Primorsko-goranska županija · Opatija, Primorsko-goranska županija in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Istra in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Istra in Paleolitik · Paleolitik in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Piratstvo

thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.

Istra in Piratstvo · Piratstvo in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Plomin

Plomin (italijansko: Fianona) je naselje, ki upravno spada pod občino Kršan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Istra in Plomin · Plomin in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Primorsko-goranska županija

Primorsko-goranska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Istra in Primorsko-goranska županija · Primorsko-goranska županija in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Istra in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Reški zaliv

Pogled na Reški zaliv z Reko in Učko v ozadju Reški zaliv (hrvaško Riječki zaljev) je najsevernejši del Kvarnerja.

Istra in Reški zaliv · Reški zaliv in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Istra in Renesansa · Reka, Hrvaška in Renesansa · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Istra in Slovani · Reka, Hrvaška in Slovani · Poglej več »

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Istra in Slovenščina · Reka, Hrvaška in Slovenščina · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Istra in Slovenci · Reka, Hrvaška in Slovenci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Istra in Slovenija · Reka, Hrvaška in Slovenija · Poglej več »

Socialistična republika Hrvaška

Socialistična republika Hrvaška je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Istra in Socialistična republika Hrvaška · Reka, Hrvaška in Socialistična republika Hrvaška · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Istra in Starorimska civilizacija · Reka, Hrvaška in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Istra in Trst · Reka, Hrvaška in Trst · Poglej več »

Učka

Učka (ital. Monte Maggiore) je okrog 20 km dolg, ozek gorski greben nad vzhodno istrsko obalo in Reškim zalivom (Hrvaška).

Istra in Učka · Reka, Hrvaška in Učka · Poglej več »

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Istra in Zahodno Rimsko cesarstvo · Reka, Hrvaška in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »