Registrske tablice Združenega kraljestva in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Registrske tablice Združenega kraljestva in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Registrske tablice Združenega kraljestva vs. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Registracijske oznake za cestna vozila Združenega kraljestva (tudi "registrske tablice") so obvezne črkovnoštevilske oznake, ki se jih uporablja za prikaz registracijske oznake vozila. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Aberdeen

Marischal College, Aberdeen Aberdeen je mesto na Škotskem (Združeno kraljestvo).

Aberdeen in Registrske tablice Združenega kraljestva · Aberdeen in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Škotska

Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.

Škotska in Registrske tablice Združenega kraljestva · Škotska in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Dorset

Lega tradicionalne grofije Dorset v Angliji Dorset (arhaično Dorsetshire) je ena od 48 tradicionalnih grofij s 744.041 prebivalci, ki živijo na površini 2655 km² in je ena od 77 nemetropolitanskih grofij v jugozahodni Angliji s 412.905 prebivalci in površino 2542 km².

Dorset in Registrske tablice Združenega kraljestva · Dorset in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Edinburg

Prinčeva cesta (Princes Street), ena glavnih mestnih ulic Édinburg (skotsko in, škotsko-gelsko Dùn Èideann) je glavno mesto Škotske (od leta 1437) in z okoli 450.000 prebivalcev (2001) za Glasgowom drugo največje mesto na Škotskem.

Edinburg in Registrske tablice Združenega kraljestva · Edinburg in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Essex (grofija)

Vas Finchingfield v severnem delu grofije Essex je grofija in nevelemestna pokrajina v vzhodnem delu Anglije.

Essex (grofija) in Registrske tablice Združenega kraljestva · Essex (grofija) in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Glasgow

Geografska lega Glasgowa Glasgow (škotsko-gelsko Glaschu, skotsko Glesga) je največje mesto na Škotskem in tretje največje mesto v Združenem Kraljestvu (za Londonom in Birminghamom).

Glasgow in Registrske tablice Združenega kraljestva · Glasgow in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Jorkšir

Lega grofije v Angliji Zastava grofije Jórkšir je zgodovinska grofija v severnem delu Anglije in največja v Združenem kraljestvu.

Jorkšir in Registrske tablice Združenega kraljestva · Jorkšir in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Kent

Lega grofije v Angliji Polje s cvetovi maka na območju gričevja Downs Gozd Hoad ob cesti Etchden Kent je grofija v jugovzhodni Angliji in ena od grofij, ki obkrožajo London.

Kent in Registrske tablice Združenega kraljestva · Kent in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

London in Registrske tablice Združenega kraljestva · London in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Severna Irska

Severna Irska (irsko Tuaisceart Éireann; ulsterska škotščina Norlin Airlann) je del Združenega kraljestva na severovzhodu Irskega otoka, ki je različno opisana kot država, pokrajina ali regija.

Registrske tablice Združenega kraljestva in Severna Irska · Severna Irska in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.

Registrske tablice Združenega kraljestva in Wales · Wales in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »