Kazalo
45 odnosi: Acetilholin, Agonist, Angiotenzin, Antagonist (farmakologija), Beljakovina, Biokemija, Biološka tarča, Celična membrana, Celično jedro, Citokin, Citoplazma, Deoksiribonukleinska kislina, Dopamin, Encim, Eritropoetin, Estrogen, Glicin, Glukagon, Glukokortikoid, Glutaminska kislina, Histamin, Holinergični receptor, Hormon, Insulin, Inzulinski receptor, Ionski kanalček, Γ-aminomaslena kislina, Moški spolni hormon, Muskarin, Muskarinski receptor, Nikotin, Nikotinski receptor, Opioid, Opioidni receptor, Progesteron, Receptorski kanalček, Serotonin, Somatostatin, Steroidni hormon, Strihnin, Strup, Učinkovina, Vitamin A, Vitamin D, Zdravilo.
- Biologija membran
- Celična biologija
- Celično signaliziranje
Acetilholin
Acetilholin (pogosto okrajšano imenovan tudi ACh) je bil prvi identificirani živčni prenašalec.
Poglej Receptor (biokemija) in Acetilholin
Agonist
Agonist je spojina, ki se selektivno veže na specifične receptorje in sproži biološki odziv v celici.
Poglej Receptor (biokemija) in Agonist
Angiotenzin
Ángiotenzín je snov iz skupine biološko zelo aktivnih oligopeptidov, katerih nastajanje je odvisno od sproščanja renina iz ledvic.
Poglej Receptor (biokemija) in Angiotenzin
Antagonist (farmakologija)
Antagonist je v farmakologiji eksogena molekula, ki se specifično veže na nek receptor in prepreči delovanje endogeno prisotne snovi, zlasti hormona ali živčnega prenašalca, ki se veže sicer na ta receptor.
Poglej Receptor (biokemija) in Antagonist (farmakologija)
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Receptor (biokemija) in Beljakovina
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Receptor (biokemija) in Biokemija
Biološka tarča
Biološka tarča je določena struktura v organizmu, na katero lahko selektivno vplivamo z ustreznim dejavnikom (npr. z učinkovino ali z obsevanjem).
Poglej Receptor (biokemija) in Biološka tarča
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Receptor (biokemija) in Celična membrana
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Receptor (biokemija) in Celično jedro
Citokin
Citokini so beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema.
Poglej Receptor (biokemija) in Citokin
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Receptor (biokemija) in Citoplazma
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Receptor (biokemija) in Deoksiribonukleinska kislina
Dopamin
Dopamin je živčni prenašalec.
Poglej Receptor (biokemija) in Dopamin
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Receptor (biokemija) in Encim
Eritropoetin
Model molekule eritropoetina. Eritropoetin (EPO) je glikoproteinski hormon, ki nastaja predvsem v ledvicah, v manjši meri pa tudi v jetrih.
Poglej Receptor (biokemija) in Eritropoetin
Estrogen
Estriol (dve hidroksilni (OH–) skupini na obroču D (skrajni desni obroč)). Estrogéni so steroidni hormoni z 18 ogljikovimi atomi, ki se sintetizirajo v jajčnikih, manj tudi v modih.
Poglej Receptor (biokemija) in Estrogen
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Poglej Receptor (biokemija) in Glicin
Glukagon
Glukagon – model kroglic in paličic; karboksilni konec je na vrhu, aminski pa na dnu. Glukagón je polipeptidni hormon iz 29 aminokislin, ki ga izločajo celice A pankreasnih otočkov pod vplivom znižane koncentracije glukoze v krvi.
Poglej Receptor (biokemija) in Glukagon
Glukokortikoid
Kortizol Deksametazon Glúkokortikoídi so steroidni hormoni skorje nadledvične žleze; glavni predstavnik je kortizol.
Poglej Receptor (biokemija) in Glukokortikoid
Glutaminska kislina
Glutaminska kislina (okrajšano kot Glu ali E) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (aminokisline, ki v telesu tvorijo beljakovine).
Poglej Receptor (biokemija) in Glutaminska kislina
Histamin
Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.
Poglej Receptor (biokemija) in Histamin
Holinergični receptor
Acetilholin Holinergični (ali acetilholinski) receptorji so receptorji v holinergičnem sistemu, na katerega se fiziološko veže acetilholin.
Poglej Receptor (biokemija) in Holinergični receptor
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Receptor (biokemija) in Hormon
Insulin
aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.
Poglej Receptor (biokemija) in Insulin
Inzulinski receptor
Inzulinski receptor dimer, Human Inzulinski (ali insulinski) receptor je specifični receptor, sestavljen iz dveh podenot α in dveh podenot β, z aktivnostjo tirozin-kinaze, ki se aktivira po vezavi hormona inzulina.
Poglej Receptor (biokemija) in Inzulinski receptor
Ionski kanalček
Trirazsežnostna struktura nikotinskega receptorja, ki deluje kot ionski kanalček Ionski kanalček, tudi ionski kanal ali membranska pora, je transmembranska beljakovina, ki skozi plazmalemo oblikuje odprtino, ki omogoča transport ionov iz zunajceličnega prostora v celico in obratno.
Poglej Receptor (biokemija) in Ionski kanalček
Γ-aminomaslena kislina
γ-aminobutanojska kislina oz.
Poglej Receptor (biokemija) in Γ-aminomaslena kislina
Moški spolni hormon
Moški spolni hormoni ali androgeni so pripadniki steroidnih hormonov, ki se sintetizirajo in izločajo v modu, deloma tudi v skorji nadledvičnice, ter povzročajo moške spolne znake.
Poglej Receptor (biokemija) in Moški spolni hormon
Muskarin
Muskarín je toksični alkaloid, ki je v nekaterih gobah (npr. v rdeči mušnici) in deluje kot agonist na muskarinskih receptorjih v vegetativnem in osrednjem živčevju.
Poglej Receptor (biokemija) in Muskarin
Muskarinski receptor
Muskarinski receptorji so receptorji v holinergičnem sistemu, na katere se fiziološko veže acetilholin in se nahajajo ob postganglijskih parasimpatičnih končičih in v osrednjem živčevju.
Poglej Receptor (biokemija) in Muskarinski receptor
Nikotin
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.
Poglej Receptor (biokemija) in Nikotin
Nikotinski receptor
Acetilholin Nikotin Nikotinski receptorji so receptorji v vegetativnem živčevju in v živalskem živčevju, na katerega se fiziološko veže acetilholin.
Poglej Receptor (biokemija) in Nikotinski receptor
Opioid
Opioidi so skupina zdravil, ki izkazujejo podobne lastnosti kot opiati – alkaloidi v opiju (na primer morfin).
Poglej Receptor (biokemija) in Opioid
Opioidni receptor
Opioidni ali opiatni receptorji so receptorji v osrednjem živčevju, na katerega se fiziološko vežejo endorfini in enkefalini, pa tudi snovi oziroma zdravila opiatne vrste.
Poglej Receptor (biokemija) in Opioidni receptor
Progesteron
Progesterón, tudi P4 (pregn-4-en-3,20-dion) je steroidni hormon, glavni progestogen, ki ščiti nosečnost.
Poglej Receptor (biokemija) in Progesteron
Receptorski kanalček
Receptorski kanalčki, tudi ionotropni receptorji ali na kanalček vezani receptorji, so ionski kanalčki, katerih podenota so receptorji za vezavo specifičnih ligandov.
Poglej Receptor (biokemija) in Receptorski kanalček
Serotonin
Serotonin (tudi 5-hidroksitriptamin ali 5-HT) je biogeni amin, ki ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in živčnega prenašalca.
Poglej Receptor (biokemija) in Serotonin
Somatostatin
Kemična struktura Somatostatin ali zaviralni hormon somatotropina (angleško growth hormone inhibiting hormone, kratica GHIH) je sestavljen iz 14 aminokislin in ga izločajo nevrosekretorne celice v področju periventrikuralnega in preoptičnega jedra hipotalamusa, od koder potekajo povezave v eminentio mediano; izločajo ga tudi druga področja hipotalamusa, ki pošiljajo nevrone v druge predele možganov, kjer somatostatin deluje kot nevromodulator.
Poglej Receptor (biokemija) in Somatostatin
Steroidni hormon
Steroidni hormoni so hormoni steroidne strukture in nastanejo z oksidacijo sterolov.
Poglej Receptor (biokemija) in Steroidni hormon
Strihnin
Strihnin je izjemno toksičen alkaloid rastlinskega izvora z molekulsko formulo C21H22N2O2.
Poglej Receptor (biokemija) in Strihnin
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Receptor (biokemija) in Strup
Učinkovina
(Zdravilna) učinkovina ali aktivna snov je vsaka snov, ki že v relativno majhni količini vpliva na biokemične oziroma biofizikalne procese v organizmu in povzroči določen farmakološki odziv.
Poglej Receptor (biokemija) in Učinkovina
Vitamin A
Vitamin A je v maščobah topen vitamin.
Poglej Receptor (biokemija) in Vitamin A
Vitamin D
Vitamin D je naziv za skupino sorodnih maščobotopnih sekosteroidnih snovi, ki imajo v telesu različne biološke funkcije; med drugim povečajo absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz prebavil.
Poglej Receptor (biokemija) in Vitamin D
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Poglej Receptor (biokemija) in Zdravilo