Podobnosti med Prvi efeški koncil in Velika shizma
Prvi efeški koncil in Velika shizma še 11 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksandrija, Antiohija, Ekumenski koncil, Jezus Kristus, Kalcedonski koncil, Nicejska veroizpoved, Nicejsko-carigrajska veroizpoved, Patriarh, Prvi efeški koncil, Rim, Vzhodna pravoslavna cerkev.
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Aleksandrija in Prvi efeški koncil · Aleksandrija in Velika shizma ·
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Antiohija in Prvi efeški koncil · Antiohija in Velika shizma ·
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Ekumenski koncil in Prvi efeški koncil · Ekumenski koncil in Velika shizma ·
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Jezus Kristus in Prvi efeški koncil · Jezus Kristus in Velika shizma ·
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Sprejeli so tudi kalcedonsko veroizpoved. Tega koncila (in naslednjih) ne sprejema Koptska Cerkev, ki jo zaradi tega imenujemo tudi Predkalcedonska Cerkev in ima sedež v Aleksandriji.
Kalcedonski koncil in Prvi efeški koncil · Kalcedonski koncil in Velika shizma ·
Nicejska veroizpoved
nicejsko-carigrajske veroizpovedi (381) Nicejska veroizpoved je bila zapisana po Prvem nicejskem koncilu leta 325, ki je bil tudi prvi ekumenski koncil.
Nicejska veroizpoved in Prvi efeški koncil · Nicejska veroizpoved in Velika shizma ·
Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.
Nicejsko-carigrajska veroizpoved in Prvi efeški koncil · Nicejsko-carigrajska veroizpoved in Velika shizma ·
Patriarh
Patriarh (grško.
Patriarh in Prvi efeški koncil · Patriarh in Velika shizma ·
Prvi efeški koncil
Prvi efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu. Na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati.
Prvi efeški koncil in Prvi efeški koncil · Prvi efeški koncil in Velika shizma ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Prvi efeški koncil in Rim · Rim in Velika shizma ·
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Prvi efeški koncil in Vzhodna pravoslavna cerkev · Velika shizma in Vzhodna pravoslavna cerkev ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Prvi efeški koncil in Velika shizma imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Prvi efeški koncil in Velika shizma
Primerjava med Prvi efeški koncil in Velika shizma
Prvi efeški koncil 35 odnose, medtem ko je Velika shizma 63. Saj imajo skupno 11, indeks Jaccard je 11.22% = 11 / (35 + 63).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Prvi efeški koncil in Velika shizma. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: