Hitreje kot brskalnik!
44 odnosi: Aluminij, Aluminijev oksid, Baker, Beton, Bron, Diamant, Fizikalna količina, Hookov zakon, Hrustančevina, Izpeljana enota SI, Jeklena litina, Jeklo, Kavčuk, Kost, Kremen, Les, Magnezij, Material, Mega, Mehanska napetost, Mišica, Milimeter, Najlon, Newton, Paskal, Plastika, Poissonovo število, Presek, Recipročna vrednost, Relativni raztezek, Safir, Sila, Snov, Steklo, Stisljivost, Stisljivostni modul, Strižni modul, Strig, Strojništvo, Svinec, Telo, Thomas Young (fizik), Vzmet, Zlato.
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Novo!!: Prožnostni modul in Aluminij · Poglej več »
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Novo!!: Prožnostni modul in Aluminijev oksid · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Prožnostni modul in Baker · Poglej več »
Beton
Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.
Novo!!: Prožnostni modul in Beton · Poglej več »
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Novo!!: Prožnostni modul in Bron · Poglej več »
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Novo!!: Prožnostni modul in Diamant · Poglej več »
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Novo!!: Prožnostni modul in Fizikalna količina · Poglej več »
Hookov zakon
enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.
Novo!!: Prožnostni modul in Hookov zakon · Poglej več »
Hrustančevina
Histološki preparat hrustanca, obarvan z eozinom in hematoksilinom. Hrustančevina je vrsta gostega povezovalnega tkiva, ki gradi hrustanec.
Novo!!: Prožnostni modul in Hrustančevina · Poglej več »
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Novo!!: Prožnostni modul in Izpeljana enota SI · Poglej več »
Jeklena litina
Jeklena litina je pomirjeno jeklo, ki ga ulivamo v livno votlino, kjer se strdi in obdrži njeno obliko.
Novo!!: Prožnostni modul in Jeklena litina · Poglej več »
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Novo!!: Prožnostni modul in Jeklo · Poglej več »
Kavčuk
Pridobivanje surovega kavčuka iz dreves Kavčuk je elastična, naravna ali umetno pridobljena snov, iz katere z vulkanizacijo izdelujemo gumo.
Novo!!: Prožnostni modul in Kavčuk · Poglej več »
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Novo!!: Prožnostni modul in Kost · Poglej več »
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Novo!!: Prožnostni modul in Kremen · Poglej več »
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Novo!!: Prožnostni modul in Les · Poglej več »
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Novo!!: Prožnostni modul in Magnezij · Poglej več »
Material
Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.
Novo!!: Prožnostni modul in Material · Poglej več »
Mega
Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.
Novo!!: Prožnostni modul in Mega · Poglej več »
Mehanska napetost
polarizirana svetloba Mehánska napétost (ali kar napétost) je sila na ploskovno enoto, denimo newton na kvadratni meter (N/m²), nekoč kilopond na kvadratni centimeter (kp/cm²).
Novo!!: Prožnostni modul in Mehanska napetost · Poglej več »
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Novo!!: Prožnostni modul in Mišica · Poglej več »
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Novo!!: Prožnostni modul in Milimeter · Poglej več »
Najlon
Najlon je naziv za skupino sinteznih polimerov, ki spadajo v skupino poliamidov.
Novo!!: Prožnostni modul in Najlon · Poglej več »
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Novo!!: Prožnostni modul in Newton · Poglej več »
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Novo!!: Prožnostni modul in Paskal · Poglej več »
Plastika
Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.
Novo!!: Prožnostni modul in Plastika · Poglej več »
Poissonovo število
Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.
Novo!!: Prožnostni modul in Poissonovo število · Poglej več »
Presek
Presèk ima več pomenov.
Novo!!: Prožnostni modul in Presek · Poglej več »
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Novo!!: Prožnostni modul in Recipročna vrednost · Poglej več »
Relativni raztezek
Rélativni raztézek (oznaka &epsilon) je brezrazsežna količina, določena pri raztezanju ali stiskanju kot razmerje med deformacijo Δl (raztezkom, skrčkom) nekega telesa in dolžino tega istega telesa (l) pred deformacijo: Relativni raztezek nastopa npr.
Novo!!: Prožnostni modul in Relativni raztezek · Poglej več »
Safir
Safir je redek dragi kamen, mineral korunda.
Novo!!: Prožnostni modul in Safir · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Prožnostni modul in Sila · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Prožnostni modul in Snov · Poglej več »
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Novo!!: Prožnostni modul in Steklo · Poglej več »
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Novo!!: Prožnostni modul in Stisljivost · Poglej več »
Stisljivostni modul
Stisljívostni módul (običajna oznaka K) je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje.
Novo!!: Prožnostni modul in Stisljivostni modul · Poglej več »
Strižni modul
Strížni módul (tudi Coulombov modul) je fizikalna količina, določena pri strižni deformaciji teles kot razmerje med strižno napetostjo in strižno deformacijo v Hookovem zakonu.
Novo!!: Prožnostni modul in Strižni modul · Poglej več »
Strig
Stríg je deformacija teles, pri kateri leži sila vzporedno s ploskvijo, na katero prijemlje.
Novo!!: Prožnostni modul in Strig · Poglej več »
Strojništvo
Strôjništvo (tudi strójništvo) je tehniška veda, ki pri načrtovanju in izdelavi uporabnih naprav, predmetov ali strojev uporablja fizikalna načela.
Novo!!: Prožnostni modul in Strojništvo · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Prožnostni modul in Svinec · Poglej več »
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Novo!!: Prožnostni modul in Telo · Poglej več »
Thomas Young (fizik)
Plošča XXX iz ''Predavanj'' (''Lectures'') leta 1802 (RI), objavljeno leta 1807 Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.
Novo!!: Prožnostni modul in Thomas Young (fizik) · Poglej več »
Vzmet
kemičnega svinčnika Dve jekleni natezni vijačni vzmeti Vzmét je prožno telo, ki lahko shrani mehansko energijo.
Novo!!: Prožnostni modul in Vzmet · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Prožnostni modul in Zlato · Poglej več »
Preusmerja sem:
Modul elastičnosti, Youngov modul.
