24 odnosi: Agregatno stanje, Atomsko jedro, Barion, Baza (kemija), Biokemija, Delec alfa, Dušik, Električni naboj, Ernest Rutherford, Grščina, Izotop, Janez Strnad, Kemija, Kemijski element, Kislina, Kvark, Masa, Močna jedrska sila, Nevtron, Nukleon, Osnovni delec, Plin, Vodik, Vrstno število.
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Novo!!: Proton in Agregatno stanje · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Proton in Atomsko jedro · Poglej več »
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Novo!!: Proton in Barion · Poglej več »
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Novo!!: Proton in Baza (kemija) · Poglej več »
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Novo!!: Proton in Biokemija · Poglej več »
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Novo!!: Proton in Delec alfa · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Proton in Dušik · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Proton in Električni naboj · Poglej več »
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Novo!!: Proton in Ernest Rutherford · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Proton in Grščina · Poglej več »
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Novo!!: Proton in Izotop · Poglej več »
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Novo!!: Proton in Janez Strnad · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Proton in Kemija · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Proton in Kemijski element · Poglej več »
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Novo!!: Proton in Kislina · Poglej več »
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Novo!!: Proton in Kvark · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Proton in Masa · Poglej več »
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Proton in Močna jedrska sila · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Proton in Nevtron · Poglej več »
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Novo!!: Proton in Nukleon · Poglej več »
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Novo!!: Proton in Osnovni delec · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Proton in Plin · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Proton in Vodik · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Proton in Vrstno število · Poglej več »