Hitreje kot brskalnik!
55 odnosi: Albert Einstein, Avstralski domorodci, Brisani prostor, Dogodek, Entiteta, Evklidski prostor, Filozofija, Fizika, Gibanje, Gravitacijsko polje, Hermann Minkowski, Homogenost, Kartografija, Kazenski prostor, Kmetijstvo, Kolektiv, Koordinatni sistem, Kopno, Krivulja, Kultura, Lastninska pravica, Lega, Lorentzeva transformacija, Machovo načelo, Matematika, Materija, Mehanika, Navigacija, Neevklidska geometrija, Neskončnost, Ozemlje, Ploskev, Podatek, Pojav, Prostor-čas, Prostorsko planiranje, Radijski valovi, Razsežnost (vektorski prostor), Snov, Sonce, Splet, Splošna teorija relativnosti, Spremenljivka, Statistika, Telo (fizika), Teritorij, Topografija, Topološki prostor, Trirazsežni prostor, Vesolje, ..., Zemlja, Zgradba, Znanost, Znanstvenik, Zračni prostor. Razširi indeks (5 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Prostor in Albert Einstein · Poglej več »
Avstralski domorodci
Aboridžini z Bathurstovega otoka leta 1939 Aboridžini so domorodno ljudstvo, ki živi v različnih predelih Avstralije, predvsem v njenem osrednjem in severnem delu.
Novo!!: Prostor in Avstralski domorodci · Poglej več »
Brisani prostor
Brisani prostor označuje v vojaški terminologiji prostor, ki je izpostavljen sovražnikovem ognju, v katerem tirnica krogle iz strelnega orožja ne prestopi višine cilja (torej je zadetek možen, ko je orožje usmerjeno neposredno v tarčo).
Novo!!: Prostor in Brisani prostor · Poglej več »
Dogodek
Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.
Novo!!: Prostor in Dogodek · Poglej več »
Entiteta
Entitéta je filozofski pojem, ki je vezan na obstojnost česarkoli v danem prostoru in času, pa kljub temu ni nujno vezano na materialno pojavnost; nekaj kar je, kar obstaja.
Novo!!: Prostor in Entiteta · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Prostor in Evklidski prostor · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Prostor in Filozofija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Prostor in Fizika · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Prostor in Gibanje · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Prostor in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Prostor in Hermann Minkowski · Poglej več »
Homogenost
Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.
Novo!!: Prostor in Homogenost · Poglej več »
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Novo!!: Prostor in Kartografija · Poglej več »
Kazenski prostor
Shema nogometnega igrišča; kazenski prostor je obrobljen prostor pred obema goloma Kazenski prostor ali šestnajstmetrski prostor (pogovorno šestnajsterec) je del nogometnega igrišča.
Novo!!: Prostor in Kazenski prostor · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Prostor in Kmetijstvo · Poglej več »
Kolektiv
Kolektiv je skupnost ljudi, ki jih povezuje skupno delo ali skupni interesi.
Novo!!: Prostor in Kolektiv · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Prostor in Koordinatni sistem · Poglej več »
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Novo!!: Prostor in Kopno · Poglej več »
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Novo!!: Prostor in Krivulja · Poglej več »
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Novo!!: Prostor in Kultura · Poglej več »
Lastninska pravica
Lastninska pravica je pravica imeti stvar v oblasti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši dovoljen način in z njo razpolagati.
Novo!!: Prostor in Lastninska pravica · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Prostor in Lega · Poglej več »
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Novo!!: Prostor in Lorentzeva transformacija · Poglej več »
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Novo!!: Prostor in Machovo načelo · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Prostor in Matematika · Poglej več »
Materija
Materija je lahko.
Novo!!: Prostor in Materija · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Prostor in Mehanika · Poglej več »
Navigacija
Izole iz turške navigacijske knjige Kitab-ı Bahriye (17. ali 18. stoletje) Navigácija je ugotavljanje smeri in lege na zemeljskem površju.
Novo!!: Prostor in Navigacija · Poglej več »
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Novo!!: Prostor in Neevklidska geometrija · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Prostor in Neskončnost · Poglej več »
Ozemlje
Ozemlje je izraz za večje ali manjše geografsko območje.
Novo!!: Prostor in Ozemlje · Poglej več »
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Novo!!: Prostor in Ploskev · Poglej več »
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Novo!!: Prostor in Podatek · Poglej več »
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Novo!!: Prostor in Pojav · Poglej več »
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Novo!!: Prostor in Prostor-čas · Poglej več »
Prostorsko planiranje
Poglavitna naloga prostorskega planiranja je v spretnem in uravnoteženem usklajevanju med krajevnimi, medkrajevnimi (regionalnimi) in državnimi interesi.
Novo!!: Prostor in Prostorsko planiranje · Poglej več »
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Novo!!: Prostor in Radijski valovi · Poglej več »
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Novo!!: Prostor in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Prostor in Snov · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Prostor in Sonce · Poglej več »
Splet
Splèt, svetóvni splèt ali z angleško kratico WWW je porazdeljen hipertekstni (nadbesedilni) sistem, ki deluje v medmrežju.
Novo!!: Prostor in Splet · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Prostor in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Novo!!: Prostor in Spremenljivka · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Prostor in Statistika · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Prostor in Telo (fizika) · Poglej več »
Teritorij
Teritorij je ozemlje določene države.
Novo!!: Prostor in Teritorij · Poglej več »
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Novo!!: Prostor in Topografija · Poglej več »
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Novo!!: Prostor in Topološki prostor · Poglej več »
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Novo!!: Prostor in Trirazsežni prostor · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Prostor in Vesolje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Prostor in Zemlja · Poglej več »
Zgradba
São Paulo, Brazilija Zgrádba v širšem pomenu besede je predmet, ki je sestavljen iz več kot enega kosa.
Novo!!: Prostor in Zgradba · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Prostor in Znanost · Poglej več »
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Novo!!: Prostor in Znanstvenik · Poglej več »
Zračni prostor
Zračni prostor je del ozračja, ki je pod nadzorom določene države in v katerem obstajajo neka določena pravila, ki se jih morajo držati vsa letala, ki vstopajo vanj ali letijo v njem.
Novo!!: Prostor in Zračni prostor · Poglej več »
