Podobnosti med Proksima Kentavra b in Zunajosončni planet
Proksima Kentavra b in Zunajosončni planet še 9 stvari v skupni (v Unijapedija): Astronomska enota, Dvojna zvezda, Evropski južni observatorij, Glavni niz, Orbitalna perioda, Osončje, Rdeča pritlikavka, Sonce, Zvezda.
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Proksima Kentavra b · Astronomska enota in Zunajosončni planet ·
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Dvojna zvezda in Proksima Kentavra b · Dvojna zvezda in Zunajosončni planet ·
Evropski južni observatorij
Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.
Evropski južni observatorij in Proksima Kentavra b · Evropski južni observatorij in Zunajosončni planet ·
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Glavni niz in Proksima Kentavra b · Glavni niz in Zunajosončni planet ·
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Orbitalna perioda in Proksima Kentavra b · Orbitalna perioda in Zunajosončni planet ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Proksima Kentavra b · Osončje in Zunajosončni planet ·
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Proksima Kentavra b in Rdeča pritlikavka · Rdeča pritlikavka in Zunajosončni planet ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Proksima Kentavra b in Sonce · Sonce in Zunajosončni planet ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Proksima Kentavra b in Zvezda · Zunajosončni planet in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Proksima Kentavra b in Zunajosončni planet imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Proksima Kentavra b in Zunajosončni planet
Primerjava med Proksima Kentavra b in Zunajosončni planet
Proksima Kentavra b 30 odnose, medtem ko je Zunajosončni planet 51. Saj imajo skupno 9, indeks Jaccard je 11.11% = 9 / (30 + 51).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Proksima Kentavra b in Zunajosončni planet. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: