Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Prisekani ikozidodekaeder in Seznam matematičnih vsebin
Prisekani ikozidodekaeder in Seznam matematičnih vsebin še 52 stvari v skupni (v Unijapedija): Arhimedsko telo, Conwayjeva notacija poliedrov, Coxeter-Dinkinov diagram, Desetkotnik, Diedrski kot, Disdiakisni triakontaeder, Dolžina, Dualni polieder, Eulerjeva karakteristika, Geometrija, Geometrijsko telo, Hiperbolična geometrija, Ikozidodekaeder, Izrojenost (matematika), Johannes Kepler, Kartezični koordinatni sistem, Koordinatno izhodišče, Kot, Krožni lok, Kvadrat (geometrija), Mreža telesa, Norman Johnson (matematik), Oglišče, Omniprisekanost, Polieder, Polpravilni polieder, Površina, Pravilni mnogokotnik, Pravokotnik, Premica, ..., Prisekani dodekaeder, Prisekani ikozaeder, Prisekani ikozidodekaeder, Prisekanost (geometrija), Prizma, Prostornina, Rombiikozidodekaeder, Rombski triakontaeder, Schläflijev simbol, Schleglov diagram, Seznam grup sferne simetrije, Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov, Sfera, Slika oglišč, Stranska ploskev, Topologija, Uniformni polieder, Vrtenje, Wythoffov simbol, Zlati pravokotnik, Zonoeder, 62 (število). Razširi indeks (22 več) »
Arhimedsko telo
Rombiikozidodekaeder je eno izmed arhimedskih teles. Arhimedsko telo je visoko simetrični, polpravilni polieder, ki ga sestavlja dva ali več vrst pravilnih mnogokotnikov.
Arhimedsko telo in Prisekani ikozidodekaeder · Arhimedsko telo in Seznam matematičnih vsebin ·
Conwayjeva notacija poliedrov
Ta primer kaže, kako lahko 11 novih oblik dobimo iz kocke z uporabo 3 postopkov. Novi poliedri so prikazani kot podobe na površini kocke, da so topološke spremembe bolj opazne. Oglišča so označena na vseh oblikah s krogci. Conwayjeva notacija poliedrov se uporablja za opis poliedrov na osnovi osnovnega poliedra, ki ga spremenimo z različnimi operacijami.
Conwayjeva notacija poliedrov in Prisekani ikozidodekaeder · Conwayjeva notacija poliedrov in Seznam matematičnih vsebin ·
Coxeter-Dinkinov diagram
Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne končne Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne afine Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinov diagram (tudi Coxeterjev diagram ali Coxeterjev graf) je graf, ki ima s številkami označene stranice (imenujejo se veje) s katerimi se prikaže prostorske odnose med zbirko zrcal oziroma odbojnih hiperravnin.
Coxeter-Dinkinov diagram in Prisekani ikozidodekaeder · Coxeter-Dinkinov diagram in Seznam matematičnih vsebin ·
Desetkotnik
Pravilni desetkotnik Desétkotnik ali s tujko dékagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z desetimi stranicami, desetimi oglišči in desetimi notranjimi koti.
Desetkotnik in Prisekani ikozidodekaeder · Desetkotnik in Seznam matematičnih vsebin ·
Diedrski kot
Diedrski kot treh vektorjev, ki so določeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši črni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeči, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome. Diedrski kot, določen s tremi povezovalnimi vektorji (prikazani v rdeči, zeleni modri barvi), ki povezujejo štiri atome. Iz te perspektive je drugi povezovalni vektor (zeleni) zunaj slike. beljakovin Diédrski kót (tudi torzíjski kót) je v geometriji kot med dvema ravninama.
Diedrski kot in Prisekani ikozidodekaeder · Diedrski kot in Seznam matematičnih vsebin ·
Disdiakisni triakontaeder
Disdiakisni triakontaeder (tudi heksakisni ikozaeder) konveksni polieder s 120-imi stranskimi ploskvami.
Disdiakisni triakontaeder in Prisekani ikozidodekaeder · Disdiakisni triakontaeder in Seznam matematičnih vsebin ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Dolžina in Prisekani ikozidodekaeder · Dolžina in Seznam matematičnih vsebin ·
Dualni polieder
stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.
Dualni polieder in Prisekani ikozidodekaeder · Dualni polieder in Seznam matematičnih vsebin ·
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Eulerjeva karakteristika in Prisekani ikozidodekaeder · Eulerjeva karakteristika in Seznam matematičnih vsebin ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Geometrija in Prisekani ikozidodekaeder · Geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Geometrijsko telo in Prisekani ikozidodekaeder · Geometrijsko telo in Seznam matematičnih vsebin ·
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Hiperbolična geometrija in Prisekani ikozidodekaeder · Hiperbolična geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Ikozidodekaeder
Ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Ikozidodekaeder in Prisekani ikozidodekaeder · Ikozidodekaeder in Seznam matematičnih vsebin ·
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Izrojenost (matematika) in Prisekani ikozidodekaeder · Izrojenost (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Johannes Kepler in Prisekani ikozidodekaeder · Johannes Kepler in Seznam matematičnih vsebin ·
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Kartezični koordinatni sistem in Prisekani ikozidodekaeder · Kartezični koordinatni sistem in Seznam matematičnih vsebin ·
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Koordinatno izhodišče in Prisekani ikozidodekaeder · Koordinatno izhodišče in Seznam matematičnih vsebin ·
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Kot in Prisekani ikozidodekaeder · Kot in Seznam matematičnih vsebin ·
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Krožni lok in Prisekani ikozidodekaeder · Krožni lok in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Kvadrat (geometrija) in Prisekani ikozidodekaeder · Kvadrat (geometrija) in Seznam matematičnih vsebin ·
Mreža telesa
Mréža (tudi ravnínska mréža) geometrijskega telesa je ravninski prikaz vseh stranskih ploskev, ki omejujeo dano telo.
Mreža telesa in Prisekani ikozidodekaeder · Mreža telesa in Seznam matematičnih vsebin ·
Norman Johnson (matematik)
Norman Woodason Johnson, ameriško-kanadski matematik, * 12. november 1930, † 13. julij 2017.
Norman Johnson (matematik) in Prisekani ikozidodekaeder · Norman Johnson (matematik) in Seznam matematičnih vsebin ·
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Oglišče in Prisekani ikozidodekaeder · Oglišče in Seznam matematičnih vsebin ·
Omniprisekanost
Omniprisekanost (omni je latinska predpona, ki pomeni vse ali vsak) je v geometriji operacija, ki se lahko uporabi za pravilne politope in za satovje v Wythoffovih konstrukcijah, ki omogočajo kreiranje največjega števila facet.
Omniprisekanost in Prisekani ikozidodekaeder · Omniprisekanost in Seznam matematičnih vsebin ·
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Polieder in Prisekani ikozidodekaeder · Polieder in Seznam matematičnih vsebin ·
Polpravilni polieder
Polpravilni polieder kot izraz uporabljajo različni avtorji na različne načine.
Polpravilni polieder in Prisekani ikozidodekaeder · Polpravilni polieder in Seznam matematičnih vsebin ·
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Površina in Prisekani ikozidodekaeder · Površina in Seznam matematičnih vsebin ·
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Pravilni mnogokotnik in Prisekani ikozidodekaeder · Pravilni mnogokotnik in Seznam matematičnih vsebin ·
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Pravokotnik in Prisekani ikozidodekaeder · Pravokotnik in Seznam matematičnih vsebin ·
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Premica in Prisekani ikozidodekaeder · Premica in Seznam matematičnih vsebin ·
Prisekani dodekaeder
Prisekani dodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Prisekani dodekaeder in Prisekani ikozidodekaeder · Prisekani dodekaeder in Seznam matematičnih vsebin ·
Prisekani ikozaeder
Prisekani ikozaeder je v geometriji konveksni polieder.
Prisekani ikozaeder in Prisekani ikozidodekaeder · Prisekani ikozaeder in Seznam matematičnih vsebin ·
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Prisekani ikozidodekaeder in Prisekani ikozidodekaeder · Prisekani ikozidodekaeder in Seznam matematičnih vsebin ·
Prisekanost (geometrija)
Prisekana kocka ima dvojne stranske ploskve, oglišča zamenjana z novimi stranskimi ploskvami. Prisekanost je v geometriji operacija, ki v poljubni razsežnosti odreže politopu oglišča in pri tem tvori novo faceto povsod tam, kjer je prej bilo oglišče.
Prisekani ikozidodekaeder in Prisekanost (geometrija) · Prisekanost (geometrija) in Seznam matematičnih vsebin ·
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Prisekani ikozidodekaeder in Prizma · Prizma in Seznam matematičnih vsebin ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Prisekani ikozidodekaeder in Prostornina · Prostornina in Seznam matematičnih vsebin ·
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Prisekani ikozidodekaeder in Rombiikozidodekaeder · Rombiikozidodekaeder in Seznam matematičnih vsebin ·
Rombski triakontaeder
Rombski triakontaeder je konveksni polieder s 30 rombskimi stranskimi ploskvami.
Prisekani ikozidodekaeder in Rombski triakontaeder · Rombski triakontaeder in Seznam matematičnih vsebin ·
Schläflijev simbol
oglišča. Schläflijev simbol je v geometriji oznaka, ki ima obliko in definira pravilne politope in teselacije.
Prisekani ikozidodekaeder in Schläflijev simbol · Schläflijev simbol in Seznam matematičnih vsebin ·
Schleglov diagram
kvadrati in zeleni petkotniki. Projekcija teserakta v trirazsežni prostor kot Schlegelov diagram. Vidnih je 8 kubičnih celic, ena je v središču, po ena na vsaki od šestih zunanjih zunanjih stranskih ploskev in ena po ena pod vsako od šestih zunanjih stranskih ploskev, zadnja pa predstavlja prostor zunaj meja kocke. Schleglov diagram (tudi Schleglov graf) je v geometriji projekcija politopa iz \mathbb^\, v \mathbb^\, preko točke za eno izmed njegovih facet.
Prisekani ikozidodekaeder in Schleglov diagram · Schleglov diagram in Seznam matematičnih vsebin ·
Seznam grup sferne simetrije
Seznam grup sferne simetrije vsebuje grupe sferne simetrije.
Prisekani ikozidodekaeder in Seznam grup sferne simetrije · Seznam grup sferne simetrije in Seznam matematičnih vsebin ·
Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov
Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov vsebuje uniformne in stelirane poliedre iz knjige Polyhedron Models (Modeli poliedrov), katere avtor je Magnus Wenninger (rojen 1919).
Prisekani ikozidodekaeder in Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov · Seznam matematičnih vsebin in Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov ·
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Prisekani ikozidodekaeder in Sfera · Seznam matematičnih vsebin in Sfera ·
Slika oglišč
tristrane prizme je enakokraki trikotnik. Slika oglišč za veliki ikozaeder je pravilni petkotnik ali zvezdni mnogokotnik 5/2. Slika oglišč je v geometriji slika, ki jo dobimo takrat, ko v poliedru ali politopu odrežemo vogale.
Prisekani ikozidodekaeder in Slika oglišč · Seznam matematičnih vsebin in Slika oglišč ·
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Prisekani ikozidodekaeder in Stranska ploskev · Seznam matematičnih vsebin in Stranska ploskev ·
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Prisekani ikozidodekaeder in Topologija · Seznam matematičnih vsebin in Topologija ·
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih ogliščih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega).
Prisekani ikozidodekaeder in Uniformni polieder · Seznam matematičnih vsebin in Uniformni polieder ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Prisekani ikozidodekaeder in Vrtenje · Seznam matematičnih vsebin in Vrtenje ·
Wythoffov simbol
right Wythoffov simbol so prvi uporabili Harold Scott MacDonald Coxeter (1907–2003), Hugh Christopher Longuet-Higgins (1923–2004) in Miller v svojih pregledih uniformnih poliedrov.
Prisekani ikozidodekaeder in Wythoffov simbol · Seznam matematičnih vsebin in Wythoffov simbol ·
Zlati pravokotnik
Zlati pravokotnik je pravokotnik, katerega osnovnica a z višino b tvori zlato razmerje: Alternativni konstrukciji zlatih pravokotnikov prikazuje Slika 1: Konstrukciji zlatih pravokotnikovSlika 1 - Konstrukciji zlatih pravokotnikov Za konstrukcijo zlatega pravokotnika moramo imeti podano eno izmed stranic; na Sliki 1 je to osnovnica a.
Prisekani ikozidodekaeder in Zlati pravokotnik · Seznam matematičnih vsebin in Zlati pravokotnik ·
Zonoeder
Zonoeder je konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve mnogokotnike s točkovno simetrijo (simetrija pri vrtenju za 180º).
Prisekani ikozidodekaeder in Zonoeder · Seznam matematičnih vsebin in Zonoeder ·
62 (število)
62 (dváinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 62.
62 (število) in Prisekani ikozidodekaeder · 62 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Prisekani ikozidodekaeder in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Prisekani ikozidodekaeder in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Prisekani ikozidodekaeder in Seznam matematičnih vsebin
Prisekani ikozidodekaeder 55 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 52, indeks Jaccard je 2.30% = 52 / (55 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Prisekani ikozidodekaeder in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
