Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin
Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin še 83 stvari v skupni (v Unijapedija): Adrien-Marie Legendre, Analitična teorija števil, Analitično nadaljevanje, Aritmetična funkcija, Aritmetično zaporedje, Atle Selberg, Bernhard Riemann, Bernoullijevo število, Bertrandova domneva, Binomski koeficient, Carl Friedrich Gauss, Cauchyjev produkt, Celo število, Delitelj, Divergenca, Divergentna vrsta, Eksponentni integral, Eratostenovo sito, Erdős-Kacev izrek, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjeva funkcija fi, Faktor, Fieldsova medalja, Fourierova transformacija, Funkcija gama, Funkcijska enačba, Geometrična vrsta, Godfrey Harold Hardy, Harmonična vrsta, Infinitezimalni račun, ..., Izhodišče, Izrek, Jacques Salomon Hadamard, James Joseph Sylvester, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, John Edensor Littlewood, Jurij Vega, Kompleksno število, Leonhard Euler, Limita, Limita funkcije, Logaritemski integral, Matematična analiza, Matematika, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Množica, Modularna aritmetika, Multiplikativna funkcija, Naravni logaritem, Naravno število, Neskončnost, Ničla funkcije, O notacija, Osnovni izrek algebre, Pafnuti Lvovič Čebišov, Paul Erdős, Pi, PlanetMath, Polinom, Potenčna vrsta, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilska vrzel, Pravokotni trikotnik, Presek (revija), Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta, Realno število, Recipročna vrednost, Riemannova domneva, Riemannova funkcija zeta, Sestavljeno število, Soda in liha števila, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Stopnja polinoma, Terence Tao, Thomas Joannes Stieltjes, Tuje število, Verjetnost, Von Mangoldtova funkcija, Vsota, Zaporedje, 1 (število). Razširi indeks (53 več) »
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Adrien-Marie Legendre in Praštevilski izrek · Adrien-Marie Legendre in Seznam matematičnih vsebin ·
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Analitična teorija števil in Praštevilski izrek · Analitična teorija števil in Seznam matematičnih vsebin ·
Analitično nadaljevanje
naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.
Analitično nadaljevanje in Praštevilski izrek · Analitično nadaljevanje in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Aritmetična funkcija in Praštevilski izrek · Aritmetična funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Aritmetično zaporedje in Praštevilski izrek · Aritmetično zaporedje in Seznam matematičnih vsebin ·
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Atle Selberg in Praštevilski izrek · Atle Selberg in Seznam matematičnih vsebin ·
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Bernhard Riemann in Praštevilski izrek · Bernhard Riemann in Seznam matematičnih vsebin ·
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Bernoullijevo število in Praštevilski izrek · Bernoullijevo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Bertrandova domneva in Praštevilski izrek · Bertrandova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Binomski koeficient in Praštevilski izrek · Binomski koeficient in Seznam matematičnih vsebin ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Praštevilski izrek · Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin ·
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Cauchyjev produkt in Praštevilski izrek · Cauchyjev produkt in Seznam matematičnih vsebin ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Praštevilski izrek · Celo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Delitelj in Praštevilski izrek · Delitelj in Seznam matematičnih vsebin ·
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Divergenca in Praštevilski izrek · Divergenca in Seznam matematičnih vsebin ·
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Divergentna vrsta in Praštevilski izrek · Divergentna vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Eksponentni integral in Praštevilski izrek · Eksponentni integral in Seznam matematičnih vsebin ·
Eratostenovo sito
Eratostenovo sito (tudi Eratostenovo rešeto) je preprost algoritem za iskanje vseh praštevil, manjših od izbranega števila.
Eratostenovo sito in Praštevilski izrek · Eratostenovo sito in Seznam matematičnih vsebin ·
Erdős-Kacev izrek
Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.
Erdős-Kacev izrek in Praštevilski izrek · Erdős-Kacev izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Euler-Mascheronijeva konstanta in Praštevilski izrek · Euler-Mascheronijeva konstanta in Seznam matematičnih vsebin ·
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Eulerjeva funkcija fi in Praštevilski izrek · Eulerjeva funkcija fi in Seznam matematičnih vsebin ·
Faktor
Fáktor (tudi činítelj) se v matematiki nanaša na več pojmov.
Faktor in Praštevilski izrek · Faktor in Seznam matematičnih vsebin ·
Fieldsova medalja
Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.
Fieldsova medalja in Praštevilski izrek · Fieldsova medalja in Seznam matematičnih vsebin ·
Fourierova transformacija
Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju. Fourier je leta 1822 uvedel Fourierovo serijo, ki pa je definirana le za periodične signale in vodi do diskretnega frekvenčnega spektra.
Fourierova transformacija in Praštevilski izrek · Fourierova transformacija in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Funkcija gama in Praštevilski izrek · Funkcija gama in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Funkcijska enačba in Praštevilski izrek · Funkcijska enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Geometrična vrsta in Praštevilski izrek · Geometrična vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Godfrey Harold Hardy in Praštevilski izrek · Godfrey Harold Hardy in Seznam matematičnih vsebin ·
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Harmonična vrsta in Praštevilski izrek · Harmonična vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Infinitezimalni račun in Praštevilski izrek · Infinitezimalni račun in Seznam matematičnih vsebin ·
Izhodišče
Izhodišče je lahko.
Izhodišče in Praštevilski izrek · Izhodišče in Seznam matematičnih vsebin ·
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Izrek in Praštevilski izrek · Izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Jacques Salomon Hadamard in Praštevilski izrek · Jacques Salomon Hadamard in Seznam matematičnih vsebin ·
James Joseph Sylvester
James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.
James Joseph Sylvester in Praštevilski izrek · James Joseph Sylvester in Seznam matematičnih vsebin ·
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Praštevilski izrek · Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin ·
John Edensor Littlewood
John Edensor Littlewood, angleški matematik, * 9. junij 1885, † 6. september 1977.
John Edensor Littlewood in Praštevilski izrek · John Edensor Littlewood in Seznam matematičnih vsebin ·
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Jurij Vega in Praštevilski izrek · Jurij Vega in Seznam matematičnih vsebin ·
Kompleksno število
1.
Kompleksno število in Praštevilski izrek · Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Leonhard Euler in Praštevilski izrek · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin ·
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Limita in Praštevilski izrek · Limita in Seznam matematičnih vsebin ·
Limita funkcije
4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okrog vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a. Limito funkcije v točki a označimo \lim_ f(x) (beri: "limita f(x), ko gre x proti a).
Limita funkcije in Praštevilski izrek · Limita funkcije in Seznam matematičnih vsebin ·
Logaritemski integral
Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.
Logaritemski integral in Praštevilski izrek · Logaritemski integral in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Matematična analiza in Praštevilski izrek · Matematična analiza in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Praštevilski izrek · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Möbiusova funkcija in Praštevilski izrek · Möbiusova funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Mertensova funkcija in Praštevilski izrek · Mertensova funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Množica in Praštevilski izrek · Množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Modularna aritmetika
Ustaljen čas na tej se lahko izvaja z uporabo aritmetičnega modula 12. V matematiki je modularna aritmetika sistem aritmetike za cela števila, kjer se števila "ponovno vrtijo okoli", ko dosežejo določeno vrednost, ki se imenuje modulo (ali modul).
Modularna aritmetika in Praštevilski izrek · Modularna aritmetika in Seznam matematičnih vsebin ·
Multiplikativna funkcija
Multipliktívna fúnkcija je v teoriji števil aritmetična funkcija f(n), za katero je f(1).
Multiplikativna funkcija in Praštevilski izrek · Multiplikativna funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Naravni logaritem in Praštevilski izrek · Naravni logaritem in Seznam matematičnih vsebin ·
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Naravno število in Praštevilski izrek · Naravno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Neskončnost in Praštevilski izrek · Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin ·
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Ničla funkcije in Praštevilski izrek · Ničla funkcije in Seznam matematičnih vsebin ·
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
O notacija in Praštevilski izrek · O notacija in Seznam matematičnih vsebin ·
Osnovni izrek algebre
Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.
Osnovni izrek algebre in Praštevilski izrek · Osnovni izrek algebre in Seznam matematičnih vsebin ·
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Pafnuti Lvovič Čebišov in Praštevilski izrek · Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematičnih vsebin ·
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Paul Erdős in Praštevilski izrek · Paul Erdős in Seznam matematičnih vsebin ·
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Pi in Praštevilski izrek · Pi in Seznam matematičnih vsebin ·
PlanetMath
PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija.
PlanetMath in Praštevilski izrek · PlanetMath in Seznam matematičnih vsebin ·
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Polinom in Praštevilski izrek · Polinom in Seznam matematičnih vsebin ·
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Potenčna vrsta in Praštevilski izrek · Potenčna vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Pozitivno število in Praštevilski izrek · Pozitivno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Praštevilo in Praštevilski izrek · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Praštevilska vrzel in Praštevilski izrek · Praštevilska vrzel in Seznam matematičnih vsebin ·
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Praštevilski izrek in Pravokotni trikotnik · Pravokotni trikotnik in Seznam matematičnih vsebin ·
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Praštevilski izrek in Presek (revija) · Presek (revija) in Seznam matematičnih vsebin ·
Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
logaritemskega integrala Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta (tudi Soldnerjeva konstanta) je matematična konstanta, določena kot edina pozitivna ničla funkcije logaritemskega integrala.
Praštevilski izrek in Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta · Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta in Seznam matematičnih vsebin ·
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Praštevilski izrek in Realno število · Realno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Praštevilski izrek in Recipročna vrednost · Recipročna vrednost in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Praštevilski izrek in Riemannova domneva · Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Praštevilski izrek in Riemannova funkcija zeta · Riemannova funkcija zeta in Seznam matematičnih vsebin ·
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Praštevilski izrek in Sestavljeno število · Sestavljeno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Praštevilski izrek in Soda in liha števila · Seznam matematičnih vsebin in Soda in liha števila ·
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Praštevilski izrek in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Seznam matematičnih vsebin in Srinivasa Ajangar Ramanudžan ·
Stopnja polinoma
Stopnja polinoma je enaka najvišji potenci med vsemi členi z neničelnim koeficientom v polinomu, ki se ga izrazi v kanonski obliki (to pomeni kot vsoto oziroma razliko posameznih členov).
Praštevilski izrek in Stopnja polinoma · Seznam matematičnih vsebin in Stopnja polinoma ·
Terence Tao
Terence Chi-Shen Tao, avstralsko-ameriški matematik in akademik kitajskega rodu, * 17. julij 1975, Adelaide, Avstralija.
Praštevilski izrek in Terence Tao · Seznam matematičnih vsebin in Terence Tao ·
Thomas Joannes Stieltjes
Thomas Joannes »Jean, Jan« Stieltjes, nizozemski matematik, * 29. december 1856, Zwolle, Nizozemska, † 31. december 1894, Toulouse, Francija.
Praštevilski izrek in Thomas Joannes Stieltjes · Seznam matematičnih vsebin in Thomas Joannes Stieltjes ·
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Praštevilski izrek in Tuje število · Seznam matematičnih vsebin in Tuje število ·
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Praštevilski izrek in Verjetnost · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnost ·
Von Mangoldtova funkcija
Von Mangoldtova funkcija je v matematiki aritmetična funkcija, imenovana po nemškem matematiku Hansu von Mangoldtu.
Praštevilski izrek in Von Mangoldtova funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Von Mangoldtova funkcija ·
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Praštevilski izrek in Vsota · Seznam matematičnih vsebin in Vsota ·
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Praštevilski izrek in Zaporedje · Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje ·
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
1 (število) in Praštevilski izrek · 1 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin
Praštevilski izrek 89 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 83, indeks Jaccard je 3.62% = 83 / (89 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
