Podobnosti med Potop ladje RMS Lusitania in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju
Potop ladje RMS Lusitania in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Alfred Gwyne Vanderbilt, Ameriški vstop v prvo svetovno vojno, Atlantski ocean, Irska, Nemčija, Prva svetovna vojna, RMS Lusitania, Torpedo, Walther Schwieger, William Thomas Turner, Woodrow Wilson, Združene države Amerike.
Alfred Gwyne Vanderbilt
Alfred Gwyne Vanderbilt Sr., ameriški poslovnež in podjetnik, * 20. oktober 1877, New York City, ZDA, † 7. maj 1915, Atlantski Ocean.
Alfred Gwyne Vanderbilt in Potop ladje RMS Lusitania · Alfred Gwyne Vanderbilt in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju ·
Ameriški vstop v prvo svetovno vojno
329x329_pik Ameriški vstop v prvo svetovno vojno se je zgodil aprila 1917, skoraj dve leti potem, ko je takratni predsednik Amerike, Woodrow Wilson, napovedoval, da se ZDA ne bo prepustil vojni.
Ameriški vstop v prvo svetovno vojno in Potop ladje RMS Lusitania · Ameriški vstop v prvo svetovno vojno in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju ·
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Atlantski ocean in Potop ladje RMS Lusitania · Atlantski ocean in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju ·
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Irska in Potop ladje RMS Lusitania · Irska in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Nemčija in Potop ladje RMS Lusitania · Nemčija in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Potop ladje RMS Lusitania in Prva svetovna vojna · Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju in Prva svetovna vojna ·
RMS Lusitania
RMS Lusitania je bila britanska oceanska linijska ladja, ki jo je 7.
Potop ladje RMS Lusitania in RMS Lusitania · Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju in RMS Lusitania ·
Torpedo
Torpedo je podolgovat vodljiv ali nevodljiv izstrelek namenjen uničevanju ladij in drugih plovil.
Potop ladje RMS Lusitania in Torpedo · Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju in Torpedo ·
Walther Schwieger
Walther Schwieger, nemški mornar in vojaški poveljnik, * 7. april 1885, Berlin, Nemško cesarstvo, † 5. september 1917, Severno morje.
Potop ladje RMS Lusitania in Walther Schwieger · Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju in Walther Schwieger ·
William Thomas Turner
William Thomas Turner, britanski pomorščak, * 23. oktober 1856, Liverpool, Združeno Kraljestvo, † 23. junij 1933, Great Crosby, Lancashire, Združeno Kraljestvo.
Potop ladje RMS Lusitania in William Thomas Turner · Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju in William Thomas Turner ·
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Potop ladje RMS Lusitania in Woodrow Wilson · Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju in Woodrow Wilson ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Potop ladje RMS Lusitania in Združene države Amerike · Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Potop ladje RMS Lusitania in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Potop ladje RMS Lusitania in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju
Primerjava med Potop ladje RMS Lusitania in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju
Potop ladje RMS Lusitania 82 odnose, medtem ko je Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju 19. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 11.88% = 12 / (82 + 19).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Potop ladje RMS Lusitania in Potopitev Lusitanie: Katastrofa na morju. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: