Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU in Vanuatu

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU in Vanuatu

Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU vs. Vanuatu

Posebni teritoriji Evropske unije obsegajo 22 odvisnih ozemelj držav članic EU, ki imajo iz zgodovinskih, geografskih ali političnih razlogov poseben status znotraj ali zunaj Evropske unije. Vanuatu, uradno Republika Vanuatu (bislama: Ripablik blong Vanuatu), je otoška država, ki se nahaja v južnem Tihem oceanu.

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Angleščina in Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU · Angleščina in Vanuatu · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Francoščina in Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU · Francoščina in Vanuatu · Poglej več »

Nova Kaledonija

Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otočje v jugozahodnem Tihem oceanu.

Nova Kaledonija in Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU · Nova Kaledonija in Vanuatu · Poglej več »

Otočje

Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.

Otočje in Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU · Otočje in Vanuatu · Poglej več »

Salomonovi otoki

Salomonovi otoki so suverena država, ki leži na Salomonovem otočju in jo sestavlja šest glavnih otokov in več kot 900 manjših otokov v Oceaniji, vzhodno od Papuanske Nove Gvineje in severozahodno od Vanuatua. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev. Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal. Država je svoje ime dobila po Salomonovem otočju, ki je zbirka melanezijskih otokov, ki vključuje tudi Severno Salomonovo otočje (del Papuanske Nove Gvineje), izključuje pa oddaljene otoke, kot so otoki Santa Cruz ter Rennell in Bellona. Otočje je bilo naseljeno že med 30.000 in 28.800 pred sedanjostjo, poznejši valovi migrantov, zlasti Kultura Lapiti, pa so mešali in ustvarjali sodobno avtohtono prebivalstvo Salomonovega otočja. Leta 1568 jih je kot prvi Evropejec obiskal španski mornar Álvaro de Mendaña, ki jih je poimenoval Islas Salomón. Mendaña se je vrnil desetletja pozneje, leta 1595, druga španska odprava, ki jo je vodil portugalski mornar Pedro Fernandes de Queirós, je otočje obiskala leta 1606. Britanija je opredelila območje zanimanja za arhipelag Salomonovega otočja junija 1893, ko je kapitan Gibson R. N. iz HMS Curacoa, južne otoke razglasil za britanski protektorat. Med drugo svetovno vojno so bili v kampanji na Salomonovem otočju (1942–1945) hudi boji med Združenimi državami Amerike, državami Commonwealtha in Japonskim cesarstvom, vključno z bitko pri Guadalcanalu. Uradno ime takratne britanske uprave je bilo leta 1975 iz Britanski protektorat Salomonovi otoki spremenjeno v Salomonovi otoki, samouprava pa je bila dosežena naslednje leto. Neodvisnost je bila pridobljena leta 1978, ime pa spremenilo v samo Salomonovi otoki (brez določenega člena). Ob neodvisnosti so Salomonovi otoki postali ustavna monarhija. Kraljica je Elizabeta II., ki jo zastopa generalni guverner.

Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU in Salomonovi otoki · Salomonovi otoki in Vanuatu · Poglej več »

Tihi ocean

Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU in Tihi ocean · Tihi ocean in Vanuatu · Poglej več »