Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Angra do Heroísmo, Apnenec, Azori, Azulejo, Baročna arhitektura, Bastijon, Bazalt, Bolgarija, Demonim, Frančišek Asiški, Gusarstvo, Havajski tip erupcije, Horta (Azori), Kaldera, Klara Asiška, Kuga, Lizbona, Masiv Sete Cidades, Občina, Otočje, Portal, Portugalščina, Portugalska, Potres, Prezbiterij, Prva svetovna vojna, Ribeira Grande, Rozeta (arhitektura), São Miguel (otok), Strombolski tip erupcije, Sveti Tomaž in Princ, Trahit, Vulkanski sistem Picos, Zakristija, Zalivski tok, Združene države Amerike, Zelenortski otoki.
Angra do Heroísmo
Angra do Heroísmo, splošno znana kot Angra, je občina in mesto na otoku Terceira v portugalski avtonomni regiji Azori.
Novo!!: Ponta Delgada in Angra do Heroísmo · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Ponta Delgada in Apnenec · Poglej več »
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Novo!!: Ponta Delgada in Azori · Poglej več »
Azulejo
Glazirana pečnica Jorgeja Colaço-ja (1922) ki prikazujejo epizode iz bitke pri Aljubarrota (1385) med Portugalci in kastiljsko vojsko. Del javne umetnosti v Lizboni, Portugalska. Azulejo (portugalsko:, špansko:, iz arabščine az - zulaiŷ الزل ali zellige زليج) je oblika portugalske ali španske poslikane, s kositrno glazuro obdelane keramike.
Novo!!: Ponta Delgada in Azulejo · Poglej več »
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Novo!!: Ponta Delgada in Baročna arhitektura · Poglej več »
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Novo!!: Ponta Delgada in Bastijon · Poglej več »
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Novo!!: Ponta Delgada in Bazalt · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Ponta Delgada in Bolgarija · Poglej več »
Demonim
Demoním (dêmos – ljudstvo, pleme +: ónoma – ime) je beseda, ki označuje prebivalce ali avtohtone naseljence specifičnega območja, in je skovana na podlagi imena tega področja.
Novo!!: Ponta Delgada in Demonim · Poglej več »
Frančišek Asiški
Frančišek Asiški, rojen kot Giovanni di Bernardone, italijanski frančiškan, redovni ustanovitelj, diakon in svetnik; * 1181 ali 1182, Assisi (Umbrija, Italija), † 3. oktober 1226.
Novo!!: Ponta Delgada in Frančišek Asiški · Poglej več »
Gusarstvo
Gusarstvo je piratstvo, ki ga neka država uporablja v vojaške namene.
Novo!!: Ponta Delgada in Gusarstvo · Poglej več »
Havajski tip erupcije
Havajski tip erupcije ali havajski izbruh je vrsta vulkanskega izbruha, kjer lava teče iz kraterja kot razmeroma počasna, ne debela reka; imenovana je tako, ker je tip značilen za havajske vulkane.
Novo!!: Ponta Delgada in Havajski tip erupcije · Poglej več »
Horta (Azori)
Horta (portugalska izgovorjava) je občina in mesto v zahodnem delu Azorov, ki obsega otok Faial v tem arhipelagu.
Novo!!: Ponta Delgada in Horta (Azori) · Poglej več »
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Novo!!: Ponta Delgada in Kaldera · Poglej več »
Klara Asiška
Sveta Klara Asiška, italijanska svetnica, krščanska mistikinja in redovna ustanoviteljica reda klaris, * 1193, Assisi, Papeška država (danes Italija), † 11. avgust 1253, Assisi.
Novo!!: Ponta Delgada in Klara Asiška · Poglej več »
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Novo!!: Ponta Delgada in Kuga · Poglej več »
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Novo!!: Ponta Delgada in Lizbona · Poglej več »
Masiv Sete Cidades
Fizični zemljevid otoka Masiv Sete Cidades je stratovulkanski kompleks, ki se nanaša na poligenetski vulkan in kaldero na zahodnem delu otoka São Miguel, v portugalskem arhipelagu na Azori.
Novo!!: Ponta Delgada in Masiv Sete Cidades · Poglej več »
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Novo!!: Ponta Delgada in Občina · Poglej več »
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Novo!!: Ponta Delgada in Otočje · Poglej več »
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Novo!!: Ponta Delgada in Portal · Poglej več »
Portugalščina
Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.
Novo!!: Ponta Delgada in Portugalščina · Poglej več »
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Novo!!: Ponta Delgada in Portugalska · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Ponta Delgada in Potres · Poglej več »
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Novo!!: Ponta Delgada in Prezbiterij · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ponta Delgada in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ribeira Grande
Ribeira Grande je občina na severnem delu otoka São Miguel na portugalskih Azorih.
Novo!!: Ponta Delgada in Ribeira Grande · Poglej več »
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogovičjem.
Novo!!: Ponta Delgada in Rozeta (arhitektura) · Poglej več »
São Miguel (otok)
Fizični zemljevid otoka Otok São Miguel (vzdevek »Zeleni otok« (Ilha Verde)), je največji in najbolj naseljen otok v portugalskem arhipelagu na Azori.
Novo!!: Ponta Delgada in São Miguel (otok) · Poglej več »
Strombolski tip erupcije
Strombolske erupcije ali strombolski izbruhi so razmeroma blage eksplozije z indeksom vulkanske eksplozivnosti od 1 do 3.
Novo!!: Ponta Delgada in Strombolski tip erupcije · Poglej več »
Sveti Tomaž in Princ
Sveti Tomaž in Princ (izgovarjava; uradno Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ) je otoška država v Gvinejskem zalivu ob zahodni ekvatorialni obali Afrike.
Novo!!: Ponta Delgada in Sveti Tomaž in Princ · Poglej več »
Trahit
Trahit Trahit na diagramu QAPF Na diagramu TAS trahitu pripada polje T Trahiti (iz grškega τραχύς - grób) so skupina finozrnatih, na splošno afanitskih do porfiritskih predornin.
Novo!!: Ponta Delgada in Trahit · Poglej več »
Vulkanski sistem Picos
Fizični zemljevid otoka Vulkanski sistem Picos (portugalsko Sistema Vulcânico Fissural dos Picos) je sistem ščitov (nizkih stožcev), ki gradijo osrednji del otoka São Miguel (med vulkani Sete Cidades in Água de Pau).
Novo!!: Ponta Delgada in Vulkanski sistem Picos · Poglej več »
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Novo!!: Ponta Delgada in Zakristija · Poglej več »
Zalivski tok
Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.
Novo!!: Ponta Delgada in Zalivski tok · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Ponta Delgada in Združene države Amerike · Poglej več »
Zelenortski otoki
Zelenortski otoki, uradno Republika Zelenortski otoki (izg.), so suverena republika na otočju Makaronezijske ekoregije Severnega Atlantskega oceana ob zahodni obali Afrike.
Novo!!: Ponta Delgada in Zelenortski otoki · Poglej več »
