Kazalo
26 odnosi: Češka, Baltoslovanski jeziki, Belorusija, Diakritično znamenje, Evropska unija, Indoevropski jeziki, ISO 8859-2, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kašubščina, Latinica, Latvija, Lehitski jeziki, Litva, Lužiščina, Nemčija, Nosnik, Poljska, Ruščina, Slovaščina, Slovaška, Slovanski jeziki, Srednja Evropa, Ukrajina, Unicode, Uradni jezik, Zahodnoslovanski jeziki.
- Jeziki Belorusije
- Jeziki Litve
- Jeziki Poljske
- Jeziki Ukrajine
- Lehitski jeziki
- Zahodnoslovanski jeziki
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Poljščina in Češka
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Poljščina in Baltoslovanski jeziki
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Poljščina in Belorusija
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Poljščina in Diakritično znamenje
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Poljščina in Evropska unija
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Poljščina in Indoevropski jeziki
ISO 8859-2
ISO 8859-2, s polnim imenom ISO/IEC 8859-2, manj formalno tudi Latin-2, predstavlja drugi del mednarodnega standarda ISO/IEC 8859 za kodirani nabor znakov.
Poglej Poljščina in ISO 8859-2
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Poljščina in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kašubščina
Kašubski jezik (kašubsko kaszëbskô mòwa, tudi kaszëbizna, kaszëbsczi jãzëk, pòmòrsczi jãzëk, kaszëbskò-słowińskô mòwa) govorijo v pokrajini Kašubska (kaš. Kaszëbë, polj. Kaszuby), na Vzhodnem Pomorjanskem (polj.
Poglej Poljščina in Kašubščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Poljščina in Latinica
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Poljščina in Latvija
Lehitski jeziki
Lehitski jeziki (poljsko języki lechickie) so veja zahodnoslovanskih jezikov, kamor spadata poljščina in kašubščina.
Poglej Poljščina in Lehitski jeziki
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Poljščina in Litva
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Poljščina in Lužiščina
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Poljščina in Nemčija
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Poljščina in Nosnik
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Poljščina in Poljska
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Poljščina in Ruščina
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Poljščina in Slovaščina
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Poljščina in Slovaška
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Poljščina in Slovanski jeziki
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Poljščina in Srednja Evropa
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Poljščina in Ukrajina
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Poljščina in Unicode
Uradni jezik
Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.
Poglej Poljščina in Uradni jezik
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Poljščina in Zahodnoslovanski jeziki
Glej tudi
Jeziki Belorusije
Jeziki Litve
Jeziki Poljske
Jeziki Ukrajine
Lehitski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki
Prav tako znan kot Poljski jezik, Poljsko.