Podobnosti med Pokrajina Trst in Slovenska skupnost v Italiji
Pokrajina Trst in Slovenska skupnost v Italiji še 37 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, Beneška republika, Druga svetovna vojna, Fašizem, Fojba, Furlanija - Julijska krajina, Idrija, Iredentizem, Istra, Italija, Italijanske dežele, Jadransko morje, Jugoslavija, Kraljevina Italija, Kras, Langobardi, Londonski memorandum, Narodni dom, Trst, Nemci, Osimski sporazumi, Osvobodilna fronta, Pokrajina Gorica, Pokrajina Trst, Pokrajine Italije, Postojna, Prva svetovna vojna, Rapalska pogodba, Slovenci, ..., Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Svobodno tržaško ozemlje, Tržaški zaliv, Trst, Wilhelm Oberdank, 9. korpus NOVJ. Razširi indeks (7 več) »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Avstrijsko cesarstvo in Pokrajina Trst · Avstrijsko cesarstvo in Slovenska skupnost v Italiji ·
Avstrijsko primorje
Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Avstrijsko primorje in Pokrajina Trst · Avstrijsko primorje in Slovenska skupnost v Italiji ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Pokrajina Trst · Avstro-Ogrska in Slovenska skupnost v Italiji ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Pokrajina Trst · Beneška republika in Slovenska skupnost v Italiji ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Pokrajina Trst · Druga svetovna vojna in Slovenska skupnost v Italiji ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Fašizem in Pokrajina Trst · Fašizem in Slovenska skupnost v Italiji ·
Fojba
Fójba je ime delno podzemne rečice z udori pri Pazinu, hkrati pa tudi narečno poimenovanje za kraško brezno/kraško jamo, ki izhaja iz latinskega fovea, ki pomeni jama ali votlina.
Fojba in Pokrajina Trst · Fojba in Slovenska skupnost v Italiji ·
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Furlanija - Julijska krajina in Pokrajina Trst · Furlanija - Julijska krajina in Slovenska skupnost v Italiji ·
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Idrija in Pokrajina Trst · Idrija in Slovenska skupnost v Italiji ·
Iredentizem
Iredentízem je oznaka za zahteve neke države po ozemlju, do katerega naj bi imela pravico zaradi kulturne pripadnosti tam živečega prebivalstva.
Iredentizem in Pokrajina Trst · Iredentizem in Slovenska skupnost v Italiji ·
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Istra in Pokrajina Trst · Istra in Slovenska skupnost v Italiji ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Italija in Pokrajina Trst · Italija in Slovenska skupnost v Italiji ·
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Italijanske dežele in Pokrajina Trst · Italijanske dežele in Slovenska skupnost v Italiji ·
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Jadransko morje in Pokrajina Trst · Jadransko morje in Slovenska skupnost v Italiji ·
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Jugoslavija in Pokrajina Trst · Jugoslavija in Slovenska skupnost v Italiji ·
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Kraljevina Italija in Pokrajina Trst · Kraljevina Italija in Slovenska skupnost v Italiji ·
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Kras in Pokrajina Trst · Kras in Slovenska skupnost v Italiji ·
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Langobardi in Pokrajina Trst · Langobardi in Slovenska skupnost v Italiji ·
Londonski memorandum
Zemljevid Svobodnega tržaškega ozemlja Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954.
Londonski memorandum in Pokrajina Trst · Londonski memorandum in Slovenska skupnost v Italiji ·
Narodni dom, Trst
Narodni dom v Trstu je bil osrednja kulturna ustanova tržaških Slovencev v večnamenskem poslopju na Filzijevi ulici 14.
Narodni dom, Trst in Pokrajina Trst · Narodni dom, Trst in Slovenska skupnost v Italiji ·
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Nemci in Pokrajina Trst · Nemci in Slovenska skupnost v Italiji ·
Osimski sporazumi
Osimski sporazumi so mednarodni pravni akti, ki so jih 10. novembra 1975 podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija v italijanskem mestu Osimo blizu Ancone, z ratifikacijo v obeh parlamentih pa so stopili v veljavo 11. oktobra 1977.
Osimski sporazumi in Pokrajina Trst · Osimski sporazumi in Slovenska skupnost v Italiji ·
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Osvobodilna fronta in Pokrajina Trst · Osvobodilna fronta in Slovenska skupnost v Italiji ·
Pokrajina Gorica
Pokrajina Gorica, tudi Goriška pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so do leta 2017 sestavljale italijansko avtonomno deželo Furlanija - Julijska krajina.
Pokrajina Gorica in Pokrajina Trst · Pokrajina Gorica in Slovenska skupnost v Italiji ·
Pokrajina Trst
Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Pokrajina Trst in Pokrajina Trst · Pokrajina Trst in Slovenska skupnost v Italiji ·
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Pokrajina Trst in Pokrajine Italije · Pokrajine Italije in Slovenska skupnost v Italiji ·
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Pokrajina Trst in Postojna · Postojna in Slovenska skupnost v Italiji ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Pokrajina Trst in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Slovenska skupnost v Italiji ·
Rapalska pogodba
Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.
Pokrajina Trst in Rapalska pogodba · Rapalska pogodba in Slovenska skupnost v Italiji ·
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Pokrajina Trst in Slovenci · Slovenci in Slovenska skupnost v Italiji ·
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Pokrajina Trst in Slovenija · Slovenija in Slovenska skupnost v Italiji ·
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Pokrajina Trst in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Slovenska skupnost v Italiji in Socialistična federativna republika Jugoslavija ·
Svobodno tržaško ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.
Pokrajina Trst in Svobodno tržaško ozemlje · Slovenska skupnost v Italiji in Svobodno tržaško ozemlje ·
Tržaški zaliv
Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Pokrajina Trst in Tržaški zaliv · Slovenska skupnost v Italiji in Tržaški zaliv ·
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Pokrajina Trst in Trst · Slovenska skupnost v Italiji in Trst ·
Wilhelm Oberdank
Wilhelm Oberdank (poitalijančeno Guglielmo Oberdan) je bil italijanski iredentist slovenskega rodu, * 2. februar 1858, Trst; † 20. december 1882, Trst.
Pokrajina Trst in Wilhelm Oberdank · Slovenska skupnost v Italiji in Wilhelm Oberdank ·
9. korpus NOVJ
9.
9. korpus NOVJ in Pokrajina Trst · 9. korpus NOVJ in Slovenska skupnost v Italiji ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Pokrajina Trst in Slovenska skupnost v Italiji imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Pokrajina Trst in Slovenska skupnost v Italiji
Primerjava med Pokrajina Trst in Slovenska skupnost v Italiji
Pokrajina Trst 99 odnose, medtem ko je Slovenska skupnost v Italiji 301. Saj imajo skupno 37, indeks Jaccard je 9.25% = 37 / (99 + 301).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Pokrajina Trst in Slovenska skupnost v Italiji. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: