40 odnosi: Atom, ATR, Dielektrik, Električni izolator, Električni naboj, Električni prevodnik, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Fazna hitrost, Fizikalna konstanta, Foton, Fotonski kristal, Hitrost, Hitrost svetlobe, Igor Jevgenjevič Tamm, Ilja Mihajlovič Frank, Interferenca, Lomni količnik, Nobelova nagrada za fiziko, Osnovni delec, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Posebna teorija relativnosti, Pospeševalnik, Radioaktivnost, Ravnovesje, Sergej Ivanovič Vavilov, Sevanje, Skupinska hitrost, Snov, Spekter, Svetloba, Vakuum, Valovno čelo, Vektor (matematika), Voda, Zvočni zid, Zvok, 1937, 1958.
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Atom · Poglej več »
ATR
ATR (Aerei da Trasporto Regionale ali Avions de transport régional) je francosko-italijansko letalsko podjetje, ki izdeluje turbopropelerska regionalna potniška letala ATR 42 in ATR 72.
Novo!!: Pojav Čerenkova in ATR · Poglej več »
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Dielektrik · Poglej več »
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Električni izolator · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Električni naboj · Poglej več »
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Električni prevodnik · Poglej več »
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Elektromagnetno polje · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Elektron · Poglej več »
Fazna hitrost
Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Fazna hitrost · Poglej več »
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Fizikalna konstanta · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Foton · Poglej več »
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Fotonski kristal · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Hitrost · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Igor Jevgenjevič Tamm
Igor Jevgenjevič Tamm, ruski fizik, * 8. julij (26. junij, ruski koledar) 1895, Vladivostok, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. april 1971, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Pojav Čerenkova in Igor Jevgenjevič Tamm · Poglej več »
Ilja Mihajlovič Frank
Ilja Mihajlovič Frank, ruski fizik, * 23. oktober 1908, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 22. junij 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Pojav Čerenkova in Ilja Mihajlovič Frank · Poglej več »
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Interferenca · Poglej več »
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Lomni količnik · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Osnovni delec · Poglej več »
Pavel Aleksejevič Čerenkov
Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Pojav Čerenkova in Pavel Aleksejevič Čerenkov · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Pospeševalnik · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Radioaktivnost · Poglej več »
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Ravnovesje · Poglej več »
Sergej Ivanovič Vavilov
Sergej Ivanovič Vavilov, ruski fizik, * 24. marec 1891, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 25. januar 1951, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Pojav Čerenkova in Sergej Ivanovič Vavilov · Poglej več »
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Sevanje · Poglej več »
Skupinska hitrost
Skupínska hitróst (tudi grupna hitrost, oznaka cg) je hitrost, s katero potuje skupina valov pri potujočem valovanju z disperzijo.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Skupinska hitrost · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Snov · Poglej več »
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Spekter · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Svetloba · Poglej več »
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Vakuum · Poglej več »
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Valovno čelo · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Vektor (matematika) · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Voda · Poglej več »
Zvočni zid
Mornariški lovec F/A-18 prebija zvočni zid Zvočni zid je oznaka za močno povečanje upora, ki se pojavi pri zvočni hitrosti (v zraku) letenja (letal) in doseže nad Machovim številom 1 ekstremno visoke vrednosti.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Zvočni zid · Poglej več »
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Novo!!: Pojav Čerenkova in Zvok · Poglej več »
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Pojav Čerenkova in 1937 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Pojav Čerenkova in 1958 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Dr.Varga Jozsef, Sevanje Vavilova-Čerenkova, Sevanje Čerenkova, Sevanje Čerenkovega.