Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Podpolkovnik (ZDA) in Polkovnik (ZDA)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Podpolkovnik (ZDA) in Polkovnik (ZDA)

Podpolkovnik (ZDA) vs. Polkovnik (ZDA)

Podpolkovnik (izvirno Lieutenant Colonel; dobesedno: poročnik polkovnik) je drugi najvišji poljsko-častniški vojaški čin (plačilni razred: OF-05), ki je v uporabi v Kopenski vojni, Vojnem letalstvu in Korpusu mornariške pehote ZDA. Oznaka čina polkovnika, ki je nošena na desni strani (zrcalna oznaka čina je nošena na levi strani, tako da orel vedno gleda naprej; levousmerjena oznaka je nošena tudi na pokrivalih in naprsnih oznakah čina. Polkovnik (izvirno Colonel; izgovorjava: ˈkɜrnəl) je najvišji poljsko-častniški vojaški čin (plačilni razred: OF-06), ki je v uporabi v Kopenski vojni, Vojnem letalstvu in Korpusu mornariške pehote ZDA.

Podobnosti med Podpolkovnik (ZDA) in Polkovnik (ZDA)

Podpolkovnik (ZDA) in Polkovnik (ZDA) še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Ameriška državljanska vojna, Ameriška vojna za neodvisnost, Brigada, Britanska kopenska vojska, Druga svetovna vojna, Kopenska vojska Združenih držav Amerike, Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike, Oborožene sile Združenih držav Amerike, Plačilni razred, Polk, Prva svetovna vojna, Regularna vojska (ZDA), Vojaški čini, Vojna mornarica Združenih držav Amerike, Vojno letalstvo Združenih držav Amerike.

Ameriška državljanska vojna

Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.

Ameriška državljanska vojna in Podpolkovnik (ZDA) · Ameriška državljanska vojna in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »

Ameriška vojna za neodvisnost

Ameriška osamosvojitvena vojna (tudi ameriška revolucijska vojna) je oznaka za vojaški del ameriške revolucije.

Ameriška vojna za neodvisnost in Podpolkovnik (ZDA) · Ameriška vojna za neodvisnost in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »

Brigada

Brigada (angleško in nemško Brigade) je stalna pehotna ali letalska vojaška formacija.

Brigada in Podpolkovnik (ZDA) · Brigada in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »

Britanska kopenska vojska

Britanska kopenska vojska (British Army) predstavlja kopensko komponento oboroženih sil Združenega kraljestva.

Britanska kopenska vojska in Podpolkovnik (ZDA) · Britanska kopenska vojska in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Podpolkovnik (ZDA) · Druga svetovna vojna in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »

Kopenska vojska Združenih držav Amerike

Kopenska vojska Združenih držav Amerike (angleško United States Army; slovenska kratica KOV ZDA) je del Oboroženih sil Združenih držav Amerike, ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na kopnem.

Kopenska vojska Združenih držav Amerike in Podpolkovnik (ZDA) · Kopenska vojska Združenih držav Amerike in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »

Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike

Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike (izvirno angleško United States Marine Corps; kratica USMC) je ena izmed največjih in najstarejših enot mornariške pehote in predstavlja četrti rod oboroženih sil ZDA.

Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Podpolkovnik (ZDA) · Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »

Oborožene sile Združenih držav Amerike

Oborožene sile Združenih držav Amerike (angleško Unites States Armed Forces) obsegajo.

Oborožene sile Združenih držav Amerike in Podpolkovnik (ZDA) · Oborožene sile Združenih držav Amerike in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »

Plačilni razred

Plačilni razred je del plačilne lestvice, katere vrednost je izražena v nominalnem znesku.

Plačilni razred in Podpolkovnik (ZDA) · Plačilni razred in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »

Polk

Polk (angleško, nemško Regiment) je stalna vojaška formacija.

Podpolkovnik (ZDA) in Polk · Polk in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Podpolkovnik (ZDA) in Prva svetovna vojna · Polkovnik (ZDA) in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Regularna vojska (ZDA)

Regularna vojska (izvirno Regular Army; kratica RA) je naziv za stalno, profesionalno vojaško silo, ki predstavlja jedro Kopenske vojske ZDA.

Podpolkovnik (ZDA) in Regularna vojska (ZDA) · Polkovnik (ZDA) in Regularna vojska (ZDA) · Poglej več »

Vojaški čini

Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.

Podpolkovnik (ZDA) in Vojaški čini · Polkovnik (ZDA) in Vojaški čini · Poglej več »

Vojna mornarica Združenih držav Amerike

--> | anniversaries.

Podpolkovnik (ZDA) in Vojna mornarica Združenih držav Amerike · Polkovnik (ZDA) in Vojna mornarica Združenih držav Amerike · Poglej več »

Vojno letalstvo Združenih držav Amerike

Grb VL ZDA Vojno letalstvo Združenih držav Amerike (angleško United States Air Force; kratica USAF) je letalska veja oboroženih sil ZDA in hkrati tudi med najmlajšimi, saj je bila kot samostojna veja ustanovljena 18. septembra 1947.

Podpolkovnik (ZDA) in Vojno letalstvo Združenih držav Amerike · Polkovnik (ZDA) in Vojno letalstvo Združenih držav Amerike · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Podpolkovnik (ZDA) in Polkovnik (ZDA)

Podpolkovnik (ZDA) 26 odnose, medtem ko je Polkovnik (ZDA) 42. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 22.06% = 15 / (26 + 42).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Podpolkovnik (ZDA) in Polkovnik (ZDA). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: