Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Plenjenje Konstantinopla in Teodor I. Laskaris

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Plenjenje Konstantinopla in Teodor I. Laskaris

Plenjenje Konstantinopla vs. Teodor I. Laskaris

Oplenjenje Konstantinopla se je zgodilo aprila 1204 in je pomenilo vrhunec četrte križarske vojne. Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.

Podobnosti med Plenjenje Konstantinopla in Teodor I. Laskaris

Plenjenje Konstantinopla in Teodor I. Laskaris še 7 stvari v skupni (v Unijapedija): Četrta križarska vojna, Bizantinsko cesarstvo, Epirski despotat, Latinsko cesarstvo, Nikejsko cesarstvo, Sultanat Rum, Trapezundsko cesarstvo.

Četrta križarska vojna

Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.

Plenjenje Konstantinopla in Četrta križarska vojna · Teodor I. Laskaris in Četrta križarska vojna · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Plenjenje Konstantinopla · Bizantinsko cesarstvo in Teodor I. Laskaris · Poglej več »

Epirski despotat

Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Epirski despotat in Plenjenje Konstantinopla · Epirski despotat in Teodor I. Laskaris · Poglej več »

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Latinsko cesarstvo in Plenjenje Konstantinopla · Latinsko cesarstvo in Teodor I. Laskaris · Poglej več »

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Nikejsko cesarstvo in Plenjenje Konstantinopla · Nikejsko cesarstvo in Teodor I. Laskaris · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Plenjenje Konstantinopla in Sultanat Rum · Sultanat Rum in Teodor I. Laskaris · Poglej več »

Trapezundsko cesarstvo

Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Plenjenje Konstantinopla in Trapezundsko cesarstvo · Teodor I. Laskaris in Trapezundsko cesarstvo · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Plenjenje Konstantinopla in Teodor I. Laskaris

Plenjenje Konstantinopla 25 odnose, medtem ko je Teodor I. Laskaris 45. Saj imajo skupno 7, indeks Jaccard je 10.00% = 7 / (25 + 45).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Plenjenje Konstantinopla in Teodor I. Laskaris. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: