Hitreje kot brskalnik!
124 odnosi: Agame, Antarktika, Aorta, Apnenec, Avtotomija, Švedska, Želve, Čutilo, Beljak, Belouška, Carl Linnaeus, Celina, Debelo črevo, Dihanje, Dinozavri, Dušik, Dvoživke, Fosil, Glava, Herpetologija, Holocen, Hrbtenica, Hrustančevina, Infrardeče valovanje, Izločala, Jajce, Jetra, Jezik (organ), Josephus Nicolaus Laurenti, Kače, Karbon, Kisik, Klad, Kloaka, Koža, Krokodili, Krovno tkivo, Kuščarji, Latinščina, Ledvica, Levitev, Lobanja, Lupina, Luska, Luskarji, Medenica, Mezozoik, Mišica, Možgani, Morje, ..., Narcis Mršić, Navadni gad, Nebnica, Nevron, Nova Zelandija, Ogljikov dioksid, Oklep, Oko, Okostje, Oploditev, Ornitishiji, Paleozoik, Parafilija, Pergament, Pierre André Latreille, Plazilci, Plenilstvo, Plin, Pljuča, Plodovnica, Požiralnik, Prakuščarji, Prebavna cev, Preddvor, Prekat, Preobrazba (biologija), Presnova, Prsnica, Ptiči, Puščava, Razred (biologija), Rebro, Red (biologija), Rep, Ribe, Richard Owen, Sečna kislina, Sesalci, Sistemski krvni obtok, Slina, Sluh, Spolna dvoličnost, Srce, Stokovci, Strunarji, Strup, Strupnik, Systema naturae, Taksonomija, Telesna temperatura, Temperatura, Thomas Henry Huxley, Trebušna prepona, Trebušna slinavka, Trias, Tuatara, Uho, Usta, Vesoljni potop, Vid, Voda, Voh, Vranica, Vrat, Vretenčarji, Vretence, Vrsta (biologija), Zanka nefrona, Zarodek, Zavrishiji, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zob, 1916, 1956. Razširi indeks (74 več) »
Agame
Agame (znanstveno ime Agamidae) so družina plazilcev iz podreda kuščarjev.
Novo!!: Plazilci in Agame · Poglej več »
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Novo!!: Plazilci in Antarktika · Poglej več »
Aorta
Aórta (iz starogrškega ἀορτή - aortē, iz ἀείρω - aeirō »dvigujem«) ali velíka telésna odvódnica je največja arterija v človeškem telesu.
Novo!!: Plazilci in Aorta · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Plazilci in Apnenec · Poglej več »
Avtotomija
Kuščarjev rep, ki je odpadel zaradi avtotomije Avtotomija ali samoamputacija je vedenjski vzorec, ki se pojavlja pri nekaterih živalskih vrstah in pri katerem žival odvrže eno ali več svojih okončin.
Novo!!: Plazilci in Avtotomija · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Plazilci in Švedska · Poglej več »
Želve
Želve (znanstveno ime Testudines) so plazilci, za katere je značilno, da njihovo telo ščiti koščen ali hrustančen oklep iz 60 kosov, ki je nastal iz preobraženih reber.
Novo!!: Plazilci in Želve · Poglej več »
Čutilo
Čutílo je del živčnega sistema, ki ima vlogo sprejemanja in obdelave informacij iz okolja.
Novo!!: Plazilci in Čutilo · Poglej več »
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Novo!!: Plazilci in Beljak · Poglej več »
Belouška
Belouška (znanstveno ime Natrix natrix) je nestrupena in človeku nenevarna evropska kača.
Novo!!: Plazilci in Belouška · Poglej več »
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Novo!!: Plazilci in Carl Linnaeus · Poglej več »
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Novo!!: Plazilci in Celina · Poglej več »
Debelo črevo
Prebavni trakt: 1.
Novo!!: Plazilci in Debelo črevo · Poglej več »
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Novo!!: Plazilci in Dihanje · Poglej več »
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Novo!!: Plazilci in Dinozavri · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Plazilci in Dušik · Poglej več »
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Novo!!: Plazilci in Dvoživke · Poglej več »
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Novo!!: Plazilci in Fosil · Poglej več »
Glava
Glava je v anatomiji dela telesa, kjer so možgani in del čutil (oči, ušesa, nos).
Novo!!: Plazilci in Glava · Poglej več »
Herpetologija
Herpetologija (iz grških besed ἑρπετόν - herpeton: plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga zoologije (vede o živalih), ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev (»herpetofavne«).
Novo!!: Plazilci in Herpetologija · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Plazilci in Holocen · Poglej več »
Hrbtenica
Človeška hrbtenica Hrbtenica (latinsko columna vertebralis) je del okostja, sestavljena je iz 33 do 34 vretenc.
Novo!!: Plazilci in Hrbtenica · Poglej več »
Hrustančevina
Histološki preparat hrustanca, obarvan z eozinom in hematoksilinom. Hrustančevina je vrsta gostega povezovalnega tkiva, ki gradi hrustanec.
Novo!!: Plazilci in Hrustančevina · Poglej več »
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Novo!!: Plazilci in Infrardeče valovanje · Poglej več »
Izločala
Izločála so organi za izločanje organizmu nepotrebnih ali škodljivih presnovkov (ledvice, ledvični meh, sečevod, sečni mehur, sečnica).
Novo!!: Plazilci in Izločala · Poglej več »
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Novo!!: Plazilci in Jajce · Poglej več »
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Novo!!: Plazilci in Jetra · Poglej več »
Jezik (organ)
človeški jezik Jezik je mišičast organ, ki je zaradi številnih vlaken skeletne mišičnine izredno gibljiv.
Novo!!: Plazilci in Jezik (organ) · Poglej več »
Josephus Nicolaus Laurenti
Josephus Nicolaus Laurenti, avstrijski naravoslovec, * 4. december 1735, Dunaj, † 17. februar 1805.
Novo!!: Plazilci in Josephus Nicolaus Laurenti · Poglej več »
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Novo!!: Plazilci in Kače · Poglej več »
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Novo!!: Plazilci in Karbon · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Plazilci in Kisik · Poglej več »
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Novo!!: Plazilci in Klad · Poglej več »
Kloaka
Ptičja kloaka ali zadnjična odprtina (''Buteo jamaicensis''). Kloaka ali stok je neke vrste zadnjična odprtina ki jo imajo nekatere ribe, dvoživke, ptice in plazilci (razen želv) ter stokovci (kljunaš, kljunati ježek).
Novo!!: Plazilci in Kloaka · Poglej več »
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Novo!!: Plazilci in Koža · Poglej več »
Krokodili
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let.
Novo!!: Plazilci in Krokodili · Poglej več »
Krovno tkivo
Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.
Novo!!: Plazilci in Krovno tkivo · Poglej več »
Kuščarji
Kuščarji (znanstveno ime Lacertilia) so zelo velika in razširjena skupina luskinastih plazilcev, z več kot 5000 različnimi primerki, razširjenimi po vseh kontinentih, z izjemo Antarktike in nekaterih oceanskih otoških verig.
Novo!!: Plazilci in Kuščarji · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Plazilci in Latinščina · Poglej več »
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Novo!!: Plazilci in Ledvica · Poglej več »
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Novo!!: Plazilci in Levitev · Poglej več »
Lobanja
Človeška lobanja s strani Lobanja zajema kosti glave, in sicer obraznega in možganskega predela.
Novo!!: Plazilci in Lobanja · Poglej več »
Lupina
Lupina je ovoj oziroma zaščita za določeno rastlino, ki v plodu shranjuje svoja založna tkiva.
Novo!!: Plazilci in Lupina · Poglej več »
Luska
Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.
Novo!!: Plazilci in Luska · Poglej več »
Luskarji
Luskarji (znanstveno ime Squamata) je red plazilcev, ki imaji telo brez koščenega oklepa, pokrito z luskami.
Novo!!: Plazilci in Luskarji · Poglej več »
Medenica
Medenica (latinsko pelvis) je hkrati spodnji del trupa človeškega telesa med trebuhom in nogami ter okostje, ki gradi to regijo (včasih zato imenovano tudi koščena medenica ali medenični skelet).
Novo!!: Plazilci in Medenica · Poglej več »
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Novo!!: Plazilci in Mezozoik · Poglej več »
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Novo!!: Plazilci in Mišica · Poglej več »
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Novo!!: Plazilci in Možgani · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Plazilci in Morje · Poglej več »
Narcis Mršić
Narcis Mršić, hrvaško-slovenski biolog, * 2. avgust 1951, Jesenice, † 16. september 1997, Kranj.
Novo!!: Plazilci in Narcis Mršić · Poglej več »
Navadni gad
Navadni gadMallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003.
Novo!!: Plazilci in Navadni gad · Poglej več »
Nebnica
Nébnica, tudi mandelj ali nebna tonzila je tonzila v obliki in velikosti mandlja na levi in desni strani goltne ožine.
Novo!!: Plazilci in Nebnica · Poglej več »
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Novo!!: Plazilci in Nevron · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Plazilci in Nova Zelandija · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Plazilci in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Oklep
Srednjeveški kovinski oklep Oklep je zaščitni sloj na telesu ali vozilu, ki je namenjen zaščiti uporabnika v bojnih situacijah.
Novo!!: Plazilci in Oklep · Poglej več »
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Novo!!: Plazilci in Oko · Poglej več »
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Novo!!: Plazilci in Okostje · Poglej več »
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Novo!!: Plazilci in Oploditev · Poglej več »
Ornitishiji
Ornitishiji ali ornitišiji (znanstveno ime Ornithischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani zavrishiji (Saurischia).
Novo!!: Plazilci in Ornitishiji · Poglej več »
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Novo!!: Plazilci in Paleozoik · Poglej več »
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Novo!!: Plazilci in Parafilija · Poglej več »
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Novo!!: Plazilci in Pergament · Poglej več »
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Novo!!: Plazilci in Pierre André Latreille · Poglej več »
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Novo!!: Plazilci in Plazilci · Poglej več »
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Novo!!: Plazilci in Plenilstvo · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Plazilci in Plin · Poglej več »
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Novo!!: Plazilci in Pljuča · Poglej več »
Plodovnica
Novorojenček, še moker od plodovnice Plodovnica ali amnijska tekočina je bistra tekočina, ki obdaja plod in se nahaja znotraj plodnika.
Novo!!: Plazilci in Plodovnica · Poglej več »
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Novo!!: Plazilci in Požiralnik · Poglej več »
Prakuščarji
Prakuščarji (znanstveno ime Sphenodontia ali Rhynchocephalia) so zelo majhna skupina plazilcev.
Novo!!: Plazilci in Prakuščarji · Poglej več »
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Novo!!: Plazilci in Prebavna cev · Poglej več »
Preddvor
Preddvor (včasih imenovan tudi Höflein) je največje naselje s skoraj 900 prebivalci in središče Občine Preddvor.
Novo!!: Plazilci in Preddvor · Poglej več »
Prekat
Prekat ima v anatomiji več pomenov.
Novo!!: Plazilci in Prekat · Poglej več »
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Novo!!: Plazilci in Preobrazba (biologija) · Poglej več »
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Novo!!: Plazilci in Presnova · Poglej več »
Prsnica
Zadnja stran prsnice Prsnica ali grodnica (latinsko sternum) je neparna ploščata kost, ki leži na sredinski ravnini na sprednji strani prsnega koša.
Novo!!: Plazilci in Prsnica · Poglej več »
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Novo!!: Plazilci in Ptiči · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: Plazilci in Puščava · Poglej več »
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Novo!!: Plazilci in Razred (biologija) · Poglej več »
Rebro
Reberni obroč Rebra so skupina dvanajstih parov kosti, ki imajo obliko sponke in so zadaj s sklepi pripeta na prsna vretenca, spredaj pa na prsnico.
Novo!!: Plazilci in Rebro · Poglej več »
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Novo!!: Plazilci in Red (biologija) · Poglej več »
Rep
Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.
Novo!!: Plazilci in Rep · Poglej več »
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Novo!!: Plazilci in Ribe · Poglej več »
Richard Owen
Sir Richard Owen, angleški biolog, anatom in paleontolog, * 20. julij 1804, Lancaster, † 18. december 1892.
Novo!!: Plazilci in Richard Owen · Poglej več »
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Novo!!: Plazilci in Sečna kislina · Poglej več »
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Novo!!: Plazilci in Sesalci · Poglej več »
Sistemski krvni obtok
Sistemski krvni obtok je del srčnožilnega sistema, ki prenaša oksigenirano kri od srca v ostala tkiva po telesu in vrača deoksigenirano kri zopet v srce.
Novo!!: Plazilci in Sistemski krvni obtok · Poglej več »
Slina
Slina (latinsko saliva) je brezbarven, moten, penast in lepljiv izloček žlez slinavk v ustni votlini.
Novo!!: Plazilci in Slina · Poglej več »
Sluh
Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.
Novo!!: Plazilci in Sluh · Poglej več »
Spolna dvoličnost
pavov imajo živopisano perje, s katerim dvorijo precej manj vpadljivim samicam Samica (v sredini) pajka vrste ''Nephila clavipes'' je mnogokrat večja od samca (v zgornjem levem kotu) Spolna dvoličnost ali s tujko spolni dimorfizem je pojav, da se predstavniki moškega in ženskega spola neke vrste dosledno razlikujejo med seboj po telesni zgradbi ali drugih znakih, kot odraz različne vloge spolov pri spolnem razmnoževanju.
Novo!!: Plazilci in Spolna dvoličnost · Poglej več »
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Novo!!: Plazilci in Srce · Poglej več »
Stokovci
Stokovci (znanstveno ime Monotremata) so skupina sesalcev, ki živijo samo v Avstraliji, Tasmaniji in na Novi Gvineji ter na nekaterih sosednjih otokih.
Novo!!: Plazilci in Stokovci · Poglej več »
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Novo!!: Plazilci in Strunarji · Poglej več »
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Novo!!: Plazilci in Strup · Poglej več »
Strupnik
Strupnik je zob z žlebastim kanalčkom, po katerem iz strpne žleze priteče strup.
Novo!!: Plazilci in Strupnik · Poglej več »
Systema naturae
Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.
Novo!!: Plazilci in Systema naturae · Poglej več »
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Novo!!: Plazilci in Taksonomija · Poglej več »
Telesna temperatura
vročini''' je spremenjena nastavitvena točka centra v hipotalamusu, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno. Telesna temperatura je temperatura človeškega ali živalskega organizma.
Novo!!: Plazilci in Telesna temperatura · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Plazilci in Temperatura · Poglej več »
Thomas Henry Huxley
Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.
Novo!!: Plazilci in Thomas Henry Huxley · Poglej več »
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Novo!!: Plazilci in Trebušna prepona · Poglej več »
Trebušna slinavka
Trebušna slinavka ali pankreas je podolgovat, iz režnjev sestavljen organ.
Novo!!: Plazilci in Trebušna slinavka · Poglej več »
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Novo!!: Plazilci in Trias · Poglej več »
Tuatara
Tuatara (znanstveno ime Sphenodon) je edina preživela predstavnica starinske skupine plazilcev, ki je svoj razcvet doživeli pred 200 milijoni let.
Novo!!: Plazilci in Tuatara · Poglej več »
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Novo!!: Plazilci in Uho · Poglej več »
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Novo!!: Plazilci in Usta · Poglej več »
Vesoljni potop
Vesoljni potop, Gustave Doré Izraz vesoljni potop označuje poplavo velikih razsežnosti, ki naj bi uničila Zemljo pred več tisoč leti.
Novo!!: Plazilci in Vesoljni potop · Poglej več »
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Novo!!: Plazilci in Vid · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Plazilci in Voda · Poglej več »
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Novo!!: Plazilci in Voh · Poglej več »
Vranica
Vranica je označena z 8 Vránica (latinsko lien, grško splēn) je limfatični organ v zgornjem levem delu trebušne votline, zgrajen iz bele in rdeče pulpe, v katerem se skladiščijo in razkrajajo rdeče krvničke (eritrociti) ter se razmnožujejo limfociti.
Novo!!: Plazilci in Vranica · Poglej več »
Vrat
Vrat. Vrat (lat. collum) je del telesa med glavo in trupom; sestavlja ga sedem vratnih vretenc in mišice.
Novo!!: Plazilci in Vrat · Poglej več »
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Novo!!: Plazilci in Vretenčarji · Poglej več »
Vretence
thumbRdeče: vratna vretenca, modro: prsna vretenca, rumeno: ledvena vretenca, zeleno: križnica, vijoličasto: trtica Vretênce je vsaka od 32–35 kosti hrbtenice, ki ima (razen prvih dveh) telo, lok in več odrastkov.
Novo!!: Plazilci in Vretence · Poglej več »
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Novo!!: Plazilci in Vrsta (biologija) · Poglej več »
Zanka nefrona
Zanka nefrona ali henlejeva zanka je odsek nefrona v obliki črke U, sestavljen iz krajšega ravnega dela proksimalnega tubula, prevodnega tubula in daljšega ravnega dela distalnega tubula.
Novo!!: Plazilci in Zanka nefrona · Poglej več »
Zarodek
Človeški zarodek pri 6 tednih Zarodek ali embrij (grško έμβρυο) je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici.
Novo!!: Plazilci in Zarodek · Poglej več »
Zavrishiji
Zavrishiji ali zavrišiji (znanstveno ime Saurischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani ornitishiji (Ornithischia).
Novo!!: Plazilci in Zavrishiji · Poglej več »
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Novo!!: Plazilci in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Poglej več »
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Novo!!: Plazilci in Zob · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Plazilci in 1916 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Plazilci in 1956 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Plazilec, Reptilia, Sauropsida.
