Podobnosti med Philippe Pétain in Vichyjska Francija
Philippe Pétain in Vichyjska Francija še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Adolf Hitler, Albert Lebrun, Atlantski ocean, Španija, Édouard Daladier, Bitka za Francijo, Bordeaux, Charles de Gaulle, Druga svetovna vojna, Fašistična Italija (1922–1943), Francija, Francisco Franco, Francoske svobodne sile, Franklin Delano Roosevelt, Judje, Pariz, Paul Reynaud, Pierre Laval, Prva svetovna vojna, Severna Afrika, Sirija, Tretji rajh, Vichy, Winston Churchill, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Adolf Hitler in Philippe Pétain · Adolf Hitler in Vichyjska Francija ·
Albert Lebrun
Albert François Lebrun, francoski politik, * 29. marec 1871 Mercy-le-Haut, Francija † 6. marec 1950 Pariz, Francija Bil je zadnji predsednik Tretje francoske republike od njegove izvolitve leta 1932 do padca Francije leta 1940.
Albert Lebrun in Philippe Pétain · Albert Lebrun in Vichyjska Francija ·
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Atlantski ocean in Philippe Pétain · Atlantski ocean in Vichyjska Francija ·
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Španija in Philippe Pétain · Španija in Vichyjska Francija ·
Édouard Daladier
Édouard Daladier, francoski politik, * 18. junij 1884, Carpentras, Vaucluse, Francija, † 10. oktober 1970, Paris, Francija.
Édouard Daladier in Philippe Pétain · Édouard Daladier in Vichyjska Francija ·
Bitka za Francijo
Bitka za Francijo in ostale države Beneluksa je bila ena izmed večjih nemških vojaških operacij proti zahodnim zaveznikom v drugi svetovni vojni.
Bitka za Francijo in Philippe Pétain · Bitka za Francijo in Vichyjska Francija ·
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Bordeaux in Philippe Pétain · Bordeaux in Vichyjska Francija ·
Charles de Gaulle
Charles André Joseph Marie de Gaulle, francoski general, častnik in državnik * 22. november 1890, Lille, Francija † 9. november 1970, Colombey-les-Deux-Églises, Francija.
Charles de Gaulle in Philippe Pétain · Charles de Gaulle in Vichyjska Francija ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Philippe Pétain · Druga svetovna vojna in Vichyjska Francija ·
Fašistična Italija (1922–1943)
Fašistična Italija je oznaka Kraljevine Italije med letoma 1922 in 1943, ko jo je vodila Nacionalna fašistična stranka pod vodstvom predsednika vlade Benita Mussolinija.
Fašistična Italija (1922–1943) in Philippe Pétain · Fašistična Italija (1922–1943) in Vichyjska Francija ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Philippe Pétain · Francija in Vichyjska Francija ·
Francisco Franco
Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.
Francisco Franco in Philippe Pétain · Francisco Franco in Vichyjska Francija ·
Francoske svobodne sile
Francoske svobodne sile (francosko Forces françaises libres; kratica FFL) je naziv za francoske oborožene sile, ki so se pod poveljstvom francoskega generala Charles De Gaulla borile na strani zaveznikov med drugo svetovno vojno.
Francoske svobodne sile in Philippe Pétain · Francoske svobodne sile in Vichyjska Francija ·
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Franklin Delano Roosevelt in Philippe Pétain · Franklin Delano Roosevelt in Vichyjska Francija ·
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Judje in Philippe Pétain · Judje in Vichyjska Francija ·
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Pariz in Philippe Pétain · Pariz in Vichyjska Francija ·
Paul Reynaud
Paul Reynaud, francoski politik in pravnik, * 15. oktober 1878, Barcelonnette, Francija, † 21. september 1966, Neuilly-sur-Seine, Francija.
Paul Reynaud in Philippe Pétain · Paul Reynaud in Vichyjska Francija ·
Pierre Laval
Pierre Laval, francoski odvetnik in politik, * 28. junij 1883, Châteldon, Puy-de-Dôme, Francija † 15. oktober 1945, zapor Fresnes, Francija.
Philippe Pétain in Pierre Laval · Pierre Laval in Vichyjska Francija ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Philippe Pétain in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Vichyjska Francija ·
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Philippe Pétain in Severna Afrika · Severna Afrika in Vichyjska Francija ·
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Philippe Pétain in Sirija · Sirija in Vichyjska Francija ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Philippe Pétain in Tretji rajh · Tretji rajh in Vichyjska Francija ·
Vichy
Zemljevid mesta iz leta 1914 Vichy (okcitansko Vichèi) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Allier.
Philippe Pétain in Vichy · Vichy in Vichyjska Francija ·
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Philippe Pétain in Winston Churchill · Vichyjska Francija in Winston Churchill ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Philippe Pétain in Združene države Amerike · Vichyjska Francija in Združene države Amerike ·
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Philippe Pétain in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Vichyjska Francija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Philippe Pétain in Vichyjska Francija imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Philippe Pétain in Vichyjska Francija
Primerjava med Philippe Pétain in Vichyjska Francija
Philippe Pétain 78 odnose, medtem ko je Vichyjska Francija 71. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 17.45% = 26 / (78 + 71).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Philippe Pétain in Vichyjska Francija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: