Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Pellova enačba in Seznam matematičnih vsebin
Pellova enačba in Seznam matematičnih vsebin še 53 stvari v skupni (v Unijapedija): Adrien-Marie Legendre, Algebrsko število, Algoritem, Arhimed, Bhaskara, Brahmagupta, Brahmaguptova enakost, Celo število, Determinanta, Diagonala, Diofant, Diofantska enačba, Dolžina, Dvojiški številski sistem, Hiperbola, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, John Pell, John Wallis, Joseph-Louis de Lagrange, Kartezični koordinatni sistem, Kolobar (algebra), Kvadrat (geometrija), Kvadratna enačba, Kvadratni koren, Kvadratni koren števila 2, Kvadratni koren števila 3, Kvadratno število, Kvadratno iracionalno število, Leonhard Euler, Matematični dokaz, ..., Matrika, Nedoločena enačba, Neskončnost, Obseg algebrskih števil, Pierre de Fermat, Pitagora, Podmnožica, Polgrupa, Polinom, Polinomi Čebišova, Popolni kvadrat, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilski razcep, Prafaktor, Racionalno število, Rekurzija, Soda in liha števila, Teorija diofantskih približkov, Točka, Ulomek, Urejeni par, Verižni ulomek. Razširi indeks (23 več) »
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Adrien-Marie Legendre in Pellova enačba · Adrien-Marie Legendre in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Algebrsko število in Pellova enačba · Algebrsko število in Seznam matematičnih vsebin ·
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Algoritem in Pellova enačba · Algoritem in Seznam matematičnih vsebin ·
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Arhimed in Pellova enačba · Arhimed in Seznam matematičnih vsebin ·
Bhaskara
Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.
Bhaskara in Pellova enačba · Bhaskara in Seznam matematičnih vsebin ·
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Brahmagupta in Pellova enačba · Brahmagupta in Seznam matematičnih vsebin ·
Brahmaguptova enakost
Brahmaguptova enakost (tudi Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost, oziroma Fibonaccijeva enakost) v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov.
Brahmaguptova enakost in Pellova enačba · Brahmaguptova enakost in Seznam matematičnih vsebin ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Pellova enačba · Celo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Determinanta in Pellova enačba · Determinanta in Seznam matematičnih vsebin ·
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Diagonala in Pellova enačba · Diagonala in Seznam matematičnih vsebin ·
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Diofant in Pellova enačba · Diofant in Seznam matematičnih vsebin ·
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Diofantska enačba in Pellova enačba · Diofantska enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Dolžina in Pellova enačba · Dolžina in Seznam matematičnih vsebin ·
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Dvojiški številski sistem in Pellova enačba · Dvojiški številski sistem in Seznam matematičnih vsebin ·
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Hiperbola in Pellova enačba · Hiperbola in Seznam matematičnih vsebin ·
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Pellova enačba · Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Seznam matematičnih vsebin ·
John Pell
John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.
John Pell in Pellova enačba · John Pell in Seznam matematičnih vsebin ·
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
John Wallis in Pellova enačba · John Wallis in Seznam matematičnih vsebin ·
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Joseph-Louis de Lagrange in Pellova enačba · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam matematičnih vsebin ·
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Kartezični koordinatni sistem in Pellova enačba · Kartezični koordinatni sistem in Seznam matematičnih vsebin ·
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Kolobar (algebra) in Pellova enačba · Kolobar (algebra) in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Kvadrat (geometrija) in Pellova enačba · Kvadrat (geometrija) in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Kvadratna enačba in Pellova enačba · Kvadratna enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Kvadratni koren in Pellova enačba · Kvadratni koren in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Kvadratni koren števila 2 in Pellova enačba · Kvadratni koren števila 2 in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Kvadratni koren števila 3 in Pellova enačba · Kvadratni koren števila 3 in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Kvadratno število in Pellova enačba · Kvadratno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Kvadratno iracionalno število in Pellova enačba · Kvadratno iracionalno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Leonhard Euler in Pellova enačba · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematični dokaz
language.
Matematični dokaz in Pellova enačba · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin ·
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Matrika in Pellova enačba · Matrika in Seznam matematičnih vsebin ·
Nedoločena enačba
Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.
Nedoločena enačba in Pellova enačba · Nedoločena enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Neskončnost in Pellova enačba · Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin ·
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Obseg algebrskih števil in Pellova enačba · Obseg algebrskih števil in Seznam matematičnih vsebin ·
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Pellova enačba in Pierre de Fermat · Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin ·
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Pellova enačba in Pitagora · Pitagora in Seznam matematičnih vsebin ·
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.
Pellova enačba in Podmnožica · Podmnožica in Seznam matematičnih vsebin ·
Polgrupa
Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.
Pellova enačba in Polgrupa · Polgrupa in Seznam matematičnih vsebin ·
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Pellova enačba in Polinom · Polinom in Seznam matematičnih vsebin ·
Polinomi Čebišova
Polinómi Čebišova (tudi polinomi Čebiševa) so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila.
Pellova enačba in Polinomi Čebišova · Polinomi Čebišova in Seznam matematičnih vsebin ·
Popolni kvadrat
Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.
Pellova enačba in Popolni kvadrat · Popolni kvadrat in Seznam matematičnih vsebin ·
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Pellova enačba in Pozitivno število · Pozitivno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Pellova enačba in Praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Pellova enačba in Praštevilski razcep · Praštevilski razcep in Seznam matematičnih vsebin ·
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Pellova enačba in Prafaktor · Prafaktor in Seznam matematičnih vsebin ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Pellova enačba in Racionalno število · Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Pellova enačba in Rekurzija · Rekurzija in Seznam matematičnih vsebin ·
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Pellova enačba in Soda in liha števila · Seznam matematičnih vsebin in Soda in liha števila ·
Teorija diofantskih približkov
Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.
Pellova enačba in Teorija diofantskih približkov · Seznam matematičnih vsebin in Teorija diofantskih približkov ·
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Pellova enačba in Točka · Seznam matematičnih vsebin in Točka ·
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Pellova enačba in Ulomek · Seznam matematičnih vsebin in Ulomek ·
Urejeni par
Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.
Pellova enačba in Urejeni par · Seznam matematičnih vsebin in Urejeni par ·
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Pellova enačba in Verižni ulomek · Seznam matematičnih vsebin in Verižni ulomek ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Pellova enačba in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Pellova enačba in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Pellova enačba in Seznam matematičnih vsebin
Pellova enačba 63 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 53, indeks Jaccard je 2.34% = 53 / (63 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Pellova enačba in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
