Pedro Sarmiento de Gamboa in Tihi ocean

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Pedro Sarmiento de Gamboa in Tihi ocean

Pedro Sarmiento de Gamboa vs. Tihi ocean

Pedro Sarmiento de Gamboa, španski pomorščak, raziskovalec, * 1532, Pontevedra, Španija, † 1592, Atlantski ocean blizu Lizbone. Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Atlantski ocean in Pedro Sarmiento de Gamboa · Atlantski ocean in Tihi ocean · Poglej več »

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Avstralija in Pedro Sarmiento de Gamboa · Avstralija in Tihi ocean · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Francija in Pedro Sarmiento de Gamboa · Francija in Tihi ocean · Poglej več »

Lima

Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.

Lima in Pedro Sarmiento de Gamboa · Lima in Tihi ocean · Poglej več »

Magellanov preliv

Magellanov preliv ali Magellanova ožina (špansko Estrecho de Magallanes) je plovna pot na skrajnem jugu celinske Južne Amerike.

Magellanov preliv in Pedro Sarmiento de Gamboa · Magellanov preliv in Tihi ocean · Poglej več »

Nova Zelandija

Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.

Nova Zelandija in Pedro Sarmiento de Gamboa · Nova Zelandija in Tihi ocean · Poglej več »

Salomonovi otoki

Salomonovi otoki so suverena država, ki leži na Salomonovem otočju in jo sestavlja šest glavnih otokov in več kot 900 manjših otokov v Oceaniji, vzhodno od Papuanske Nove Gvineje in severozahodno od Vanuatua. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev. Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal. Država je svoje ime dobila po Salomonovem otočju, ki je zbirka melanezijskih otokov, ki vključuje tudi Severno Salomonovo otočje (del Papuanske Nove Gvineje), izključuje pa oddaljene otoke, kot so otoki Santa Cruz ter Rennell in Bellona. Otočje je bilo naseljeno že med 30.000 in 28.800 pred sedanjostjo, poznejši valovi migrantov, zlasti Kultura Lapiti, pa so mešali in ustvarjali sodobno avtohtono prebivalstvo Salomonovega otočja. Leta 1568 jih je kot prvi Evropejec obiskal španski mornar Álvaro de Mendaña, ki jih je poimenoval Islas Salomón. Mendaña se je vrnil desetletja pozneje, leta 1595, druga španska odprava, ki jo je vodil portugalski mornar Pedro Fernandes de Queirós, je otočje obiskala leta 1606. Britanija je opredelila območje zanimanja za arhipelag Salomonovega otočja junija 1893, ko je kapitan Gibson R. N. iz HMS Curacoa, južne otoke razglasil za britanski protektorat. Med drugo svetovno vojno so bili v kampanji na Salomonovem otočju (1942–1945) hudi boji med Združenimi državami Amerike, državami Commonwealtha in Japonskim cesarstvom, vključno z bitko pri Guadalcanalu. Uradno ime takratne britanske uprave je bilo leta 1975 iz Britanski protektorat Salomonovi otoki spremenjeno v Salomonovi otoki, samouprava pa je bila dosežena naslednje leto. Neodvisnost je bila pridobljena leta 1978, ime pa spremenilo v samo Salomonovi otoki (brez določenega člena). Ob neodvisnosti so Salomonovi otoki postali ustavna monarhija. Kraljica je Elizabeta II., ki jo zastopa generalni guverner.

Pedro Sarmiento de Gamboa in Salomonovi otoki · Salomonovi otoki in Tihi ocean · Poglej več »