Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Atom, Atomsko jedro, Doktorat, Električni naboj, Fizik, Fizika osnovnih delcev, Gibanje, Helij, Hitrost svetlobe, Igor Jevgenjevič Tamm, Ilja Mihajlovič Frank, Jedrska fizika, Kozmični žarki, Modra, Moskva, Naprava, Nobelova nagrada za fiziko, Osnovni delec, Pojav Čerenkova, Pokopališče Novodeviči, Moskva, Pospeševalnik, Radioaktivnost, Robert A. Heinlein, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Satelit, Sergej Ivanovič Vavilov, Sevanje, Snov, Sovjetska zveza, Svetloba, Vesoljski bojevniki, Voda, Znanstvena fantastika, 1904, 1990, 28. julij, 6. januar.
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Atom · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Atomsko jedro · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Doktorat · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Električni naboj · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Fizik · Poglej več »
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Gibanje · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Helij · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Igor Jevgenjevič Tamm
Igor Jevgenjevič Tamm, ruski fizik, * 8. julij (26. junij, ruski koledar) 1895, Vladivostok, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. april 1971, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Igor Jevgenjevič Tamm · Poglej več »
Ilja Mihajlovič Frank
Ilja Mihajlovič Frank, ruski fizik, * 23. oktober 1908, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 22. junij 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Ilja Mihajlovič Frank · Poglej več »
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Jedrska fizika · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Kozmični žarki · Poglej več »
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Modra · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Moskva · Poglej več »
Naprava
Napráva je običajno tehniško ime za medsebojno funkcijsko povezane stroje in orodja v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, itd.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Naprava · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Osnovni delec · Poglej več »
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Pojav Čerenkova · Poglej več »
Pokopališče Novodeviči, Moskva
Pokopališče Novodevičje pozimi Pokopališče Novodevičje (Новоде́вичье кла́дбище) je najbolj znano pokopališče v Moskvi, ki se nahaja zraven kraja svetovne dediščine samostana Novodevičje, ki je tretja najbolj obiskana turistična znamenitost v mestu.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Pokopališče Novodeviči, Moskva · Poglej več »
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Pospeševalnik · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Radioaktivnost · Poglej več »
Robert A. Heinlein
Robert Anson Heinlein, ameriški pisatelj, aeronavtični inženir in pomorski častnik, * 7. julij 1907, Butler, Misuri, Združene države Amerike, † 8. maj 1988, Carmel-by-the-Sea, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Robert A. Heinlein · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Rusija · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Ruski imperij · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Sankt Peterburg · Poglej več »
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Satelit · Poglej več »
Sergej Ivanovič Vavilov
Sergej Ivanovič Vavilov, ruski fizik, * 24. marec 1891, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 25. januar 1951, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Sergej Ivanovič Vavilov · Poglej več »
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Sevanje · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Snov · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Sovjetska zveza · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Svetloba · Poglej več »
Vesoljski bojevniki
Vesoljski bojevniki (v izvirniku) je znanstvenofantastični roman z vojno tematiko ameriškega pisatelja Roberta Ansona Heinleina, ki je prvič izšel leta 1959.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Vesoljski bojevniki · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Voda · Poglej več »
Znanstvena fantastika
Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in Znanstvena fantastika · Poglej več »
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in 1904 · Poglej več »
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in 1990 · Poglej več »
28. julij
28.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in 28. julij · Poglej več »
6. januar
6.
Novo!!: Pavel Aleksejevič Čerenkov in 6. januar · Poglej več »
