Podobnosti med Pariška mirovna konferenca (1919) in Versajska mirovna pogodba
Pariška mirovna konferenca (1919) in Versajska mirovna pogodba še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Alzacija, Češkoslovaška, Centralne sile, David Lloyd George, Društvo narodov, Francija, Georges Clemenceau, Grčija, Hermann Müller (politik), Istra, Japonska, Johannes Bell, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Lorena, Neulijska mirovna pogodba, Oktobrska revolucija, Pariz, Poljska, Porenje, Posarje, Prva svetovna vojna, Romunija, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Sevreška mirovna pogodba, Trianonska mirovna pogodba, Vittorio Emanuele Orlando, Weimarska republika, Woodrow Wilson, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Alzacija in Pariška mirovna konferenca (1919) · Alzacija in Versajska mirovna pogodba ·
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Češkoslovaška · Versajska mirovna pogodba in Češkoslovaška ·
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Centralne sile in Pariška mirovna konferenca (1919) · Centralne sile in Versajska mirovna pogodba ·
David Lloyd George
David Lloyd George, 1.
David Lloyd George in Pariška mirovna konferenca (1919) · David Lloyd George in Versajska mirovna pogodba ·
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Društvo narodov in Pariška mirovna konferenca (1919) · Društvo narodov in Versajska mirovna pogodba ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Pariška mirovna konferenca (1919) · Francija in Versajska mirovna pogodba ·
Georges Clemenceau
Georges Benjamin Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar, * 28. september 1841 Mouilleron-en-Pareds † 24. november 1929, Pariz, Francija.
Georges Clemenceau in Pariška mirovna konferenca (1919) · Georges Clemenceau in Versajska mirovna pogodba ·
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Grčija in Pariška mirovna konferenca (1919) · Grčija in Versajska mirovna pogodba ·
Hermann Müller (politik)
Hermann Müller, nemški politik, * 18. maj 1876, Mannheim, Nemško cesarstvo, † 20. marec 1931, Berlin, Weimarska republika.
Hermann Müller (politik) in Pariška mirovna konferenca (1919) · Hermann Müller (politik) in Versajska mirovna pogodba ·
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Istra in Pariška mirovna konferenca (1919) · Istra in Versajska mirovna pogodba ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Japonska in Pariška mirovna konferenca (1919) · Japonska in Versajska mirovna pogodba ·
Johannes Bell
Johannes Bell, nemški politik in pravnik, * 23. september 1868 Essen, Prusija † 21. oktober 1949 Würgassen.
Johannes Bell in Pariška mirovna konferenca (1919) · Johannes Bell in Versajska mirovna pogodba ·
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Pariška mirovna konferenca (1919) · Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Versajska mirovna pogodba ·
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Lorena in Pariška mirovna konferenca (1919) · Lorena in Versajska mirovna pogodba ·
Neulijska mirovna pogodba
Neulijska mirovna pogodba (tudi neuillyjski mir) je bila sklenjena med predstavniki antante na eni in Bolgarijo kot poraženko v prvi svetovni vojni in podpisana 27.
Neulijska mirovna pogodba in Pariška mirovna konferenca (1919) · Neulijska mirovna pogodba in Versajska mirovna pogodba ·
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Oktobrska revolucija in Pariška mirovna konferenca (1919) · Oktobrska revolucija in Versajska mirovna pogodba ·
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Pariz · Pariz in Versajska mirovna pogodba ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Poljska · Poljska in Versajska mirovna pogodba ·
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Porenje · Porenje in Versajska mirovna pogodba ·
Posarje
Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela, umeščena med deželo Porenje - Pfalška na severovzhodu, Francijo na jugozahodu, ima pa tudi zelo kratko mejo na severozahodu z Luksemburgom.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Posarje · Posarje in Versajska mirovna pogodba ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Versajska mirovna pogodba ·
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Romunija · Romunija in Versajska mirovna pogodba ·
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Senžermenska mirovna pogodba (1919) · Senžermenska mirovna pogodba (1919) in Versajska mirovna pogodba ·
Sevreška mirovna pogodba
Sevreška mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni in predstavniki antante na drugi strani.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Sevreška mirovna pogodba · Sevreška mirovna pogodba in Versajska mirovna pogodba ·
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Trianonska mirovna pogodba · Trianonska mirovna pogodba in Versajska mirovna pogodba ·
Vittorio Emanuele Orlando
Vittorio Emanuele Orlando, italijanski državnik in politik, * 19. maj 1860, Palermo, Kraljevina Dveh Sicilij, † 1. december 1952, Rim, Italija.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Vittorio Emanuele Orlando · Versajska mirovna pogodba in Vittorio Emanuele Orlando ·
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Weimarska republika · Versajska mirovna pogodba in Weimarska republika ·
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Woodrow Wilson · Versajska mirovna pogodba in Woodrow Wilson ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Pariška mirovna konferenca (1919) in Združene države Amerike · Versajska mirovna pogodba in Združene države Amerike ·
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Pariška mirovna konferenca (1919) in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Versajska mirovna pogodba in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Pariška mirovna konferenca (1919) in Versajska mirovna pogodba imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Pariška mirovna konferenca (1919) in Versajska mirovna pogodba
Primerjava med Pariška mirovna konferenca (1919) in Versajska mirovna pogodba
Pariška mirovna konferenca (1919) 51 odnose, medtem ko je Versajska mirovna pogodba 103. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 19.48% = 30 / (51 + 103).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Pariška mirovna konferenca (1919) in Versajska mirovna pogodba. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: