Podobnosti med Papež Benedikt XV. in Papež Pij XI.
Papež Benedikt XV. in Papež Pij XI. še 48 stvari v skupni (v Unijapedija): Andrej Karlin, Anglija, Avstrijsko cesarstvo, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Castel Gandolfo, Druga svetovna vojna, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Fašizem, Italija, Italijani, Jezus Kristus, Josif Stalin, Kardinal, Kardinalski zbor, Komunizem, Konklave, Kraljevina Italija, Kristjani, Kvirinalski grič, Malahijeve prerokbe, Milano, Nacionalsocializem, Nadškof, Papeška država, Papeška univerza Gregoriana, Papež, Papež Benedikt XIV., Papež Janez Pavel II., Papež Leon XIII., ..., Papež Pavel VI., Papež Pij IX., Papež Pij X., Papež Pij XII., Poljska, Prva svetovna vojna, Rim, Rimskokatoliška cerkev, Rusija, Sedia gestatoria, Seznam italijanskih kardinalov, Seznam papeških okrožnic, Seznam papežev, Seznam rimskokatoliških škofov Trsta, Sveti sedež, Tiara, Vatikan, Vatikanska knjižnica. Razširi indeks (18 več) »
Andrej Karlin
Andrej Karlin, slovenski rimskokatoliški duhovnik in škof, * 15. november 1857, Stara Loka, Slovenija (tedaj Avstrijsko cesarstvo) † 5. april 1933, Maribor, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Andrej Karlin in Papež Benedikt XV. · Andrej Karlin in Papež Pij XI. ·
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Anglija in Papež Benedikt XV. · Anglija in Papež Pij XI. ·
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Avstrijsko cesarstvo in Papež Benedikt XV. · Avstrijsko cesarstvo in Papež Pij XI. ·
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Bazilika sv. Petra, Vatikan in Papež Benedikt XV. · Bazilika sv. Petra, Vatikan in Papež Pij XI. ·
Castel Gandolfo
Castel Gandolfo (latinsko: Castrum Gandulphi) je mesto, ki se nahaja 24 kilometrov jugovzhodno od Rima, v deželi Lacij, v Italiji.
Castel Gandolfo in Papež Benedikt XV. · Castel Gandolfo in Papež Pij XI. ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Papež Benedikt XV. · Druga svetovna vojna in Papež Pij XI. ·
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Duhovniško posvečenje in Papež Benedikt XV. · Duhovniško posvečenje in Papež Pij XI. ·
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Duhovnik in Papež Benedikt XV. · Duhovnik in Papež Pij XI. ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Fašizem in Papež Benedikt XV. · Fašizem in Papež Pij XI. ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Italija in Papež Benedikt XV. · Italija in Papež Pij XI. ·
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Italijani in Papež Benedikt XV. · Italijani in Papež Pij XI. ·
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Jezus Kristus in Papež Benedikt XV. · Jezus Kristus in Papež Pij XI. ·
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Josif Stalin in Papež Benedikt XV. · Josif Stalin in Papež Pij XI. ·
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Kardinal in Papež Benedikt XV. · Kardinal in Papež Pij XI. ·
Kardinalski zbor
Kardinalski zbor predstavljajo kardinali, ki volijo novega papeža kot člani rimskega klera.
Kardinalski zbor in Papež Benedikt XV. · Kardinalski zbor in Papež Pij XI. ·
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Komunizem in Papež Benedikt XV. · Komunizem in Papež Pij XI. ·
Konklave
Konkláve ("pod ključem") je skupek postopkov, ko kardinali, ki imajo volilno pravico, izvolijo novega papeža.
Konklave in Papež Benedikt XV. · Konklave in Papež Pij XI. ·
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Kraljevina Italija in Papež Benedikt XV. · Kraljevina Italija in Papež Pij XI. ·
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Kristjani in Papež Benedikt XV. · Kristjani in Papež Pij XI. ·
Kvirinalski grič
Kvirinalski grič (/ ˈkwɪrɪnəl /; latinsko Collis Quirinalis, italijansko Quirinale) je eden od sedmih rimskih gričev, severovzhodno od središča mesta.
Kvirinalski grič in Papež Benedikt XV. · Kvirinalski grič in Papež Pij XI. ·
Malahijeve prerokbe
Simbolična predstavitev Malahijevih prerokbSamostanska cerkev Metten, Spodnja Bavarska, 1724 Zadnji del Malahijevih prerokb v ''Lignum vitae'' (1595) svetega Malahija, ki mu pripisujejo avtorstvo prerokb Malahijeve prerokbe (Prophetia Sancti Malachiae Archiepiscopi, de Summis Pontificibus, Prophecy of the Popes; slovensko: Prerokbe svetega nadškofa Malahija o papežih) so vrsta 112 kratkih, skrivnostnih rekel oziroma gesel v latinščini, ki prerokujejo o papežih (vključujoč nekatere protipapeže), začenši s Celestinom II. Domnevne prerokbe je prvič objavil benediktinski menih Arnold de Wion leta 1595.
Malahijeve prerokbe in Papež Benedikt XV. · Malahijeve prerokbe in Papež Pij XI. ·
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Milano in Papež Benedikt XV. · Milano in Papež Pij XI. ·
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Nacionalsocializem in Papež Benedikt XV. · Nacionalsocializem in Papež Pij XI. ·
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Nadškof in Papež Benedikt XV. · Nadškof in Papež Pij XI. ·
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Papeška država in Papež Benedikt XV. · Papeška država in Papež Pij XI. ·
Papeška univerza Gregoriana
Pročelje univerzitetne stavbe Papeška Univerza Gregoriana je ena izmed univerz Rimskokatoliške cerkve s sedežem v Rimu.
Papeška univerza Gregoriana in Papež Benedikt XV. · Papeška univerza Gregoriana in Papež Pij XI. ·
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Papež in Papež Benedikt XV. · Papež in Papež Pij XI. ·
Papež Benedikt XIV.
Papež Benedikt XIV. (rojen kot Prospero Lorenzo Lambertini), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. marec 1675, Bologna, † 3. maj 1758 Rim. Papež je bil med letoma 1740 in 1758.
Papež Benedikt XIV. in Papež Benedikt XV. · Papež Benedikt XIV. in Papež Pij XI. ·
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.
Papež Benedikt XV. in Papež Janez Pavel II. · Papež Janez Pavel II. in Papež Pij XI. ·
Papež Leon XIII.
Leon XIII., papež in pesnik, * 2. marec 1810, Carpineto Romano, Lacij, Italija, † 20. julij 1903, Rim.
Papež Benedikt XV. in Papež Leon XIII. · Papež Leon XIII. in Papež Pij XI. ·
Papež Pavel VI.
Pavel VI., rojen kot Giovani Battista Enrico Antonio Maria Montini, papež Rimskokatoliške cerkve od 4. novembra 1963 do smrti, * 26. september 1897, Concesio, Italija, † 6. avgust 1978, Castelgandolfo, Italija.
Papež Benedikt XV. in Papež Pavel VI. · Papež Pavel VI. in Papež Pij XI. ·
Papež Pij IX.
Pij IX., blaženec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 13. maj 1792, Senigallia (Papeška država); † 7. februar 1878, Rim, Italija. Bil je prvi papež, ki je po izgubi Papeške države živel kot "vatikanski jetnik" samo v Vatikanu.
Papež Benedikt XV. in Papež Pij IX. · Papež Pij IX. in Papež Pij XI. ·
Papež Pij X.
Papež Pij X. (Papa Pius Decimus), rojen kot Giuseppe Melchiorre Sarto, je bil italijanski škof, kardinal, patriarh, papež in svetnik; *2. junij 1835, Riese (danes: Riese Pio X; Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo danes: Italija), †20. avgust 1914, Apostolska palača (Rim, Kraljevina Italija danes: Vatikan).
Papež Benedikt XV. in Papež Pij X. · Papež Pij X. in Papež Pij XI. ·
Papež Pij XII.
Papež Pij XII. (Papa Pius Duodecimus), rojen kot Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli, italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 2. marec 1876, Rim, Italija, † 9. oktober 1958, Castel Gandolfo, Lacij, Italija.
Papež Benedikt XV. in Papež Pij XII. · Papež Pij XI. in Papež Pij XII. ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Papež Benedikt XV. in Poljska · Papež Pij XI. in Poljska ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Papež Benedikt XV. in Prva svetovna vojna · Papež Pij XI. in Prva svetovna vojna ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Papež Benedikt XV. in Rim · Papež Pij XI. in Rim ·
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Papež Benedikt XV. in Rimskokatoliška cerkev · Papež Pij XI. in Rimskokatoliška cerkev ·
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Papež Benedikt XV. in Rusija · Papež Pij XI. in Rusija ·
Sedia gestatoria
Sedia gestatoria ((sedia gestatoria; gestatorial chair), dobesedno stol za nošenje, nosilnica ali nosilnik je obredni prestol, na katerem so papeža nosili na ramenih do leta 1978; pozneje pa so ga na prostem delno nadomestili s papamobilom. Sedanji papež Frančišek na začetku svoje službe ni maral niti tega, ampak se je hotel sprehajati svobodno med ljudstvom; vendar so ga prepričali, da zaradi varnosti naj gre med ljudstvom s papamobilom, ki ga varuje neprebojno steklo. Sedia gestatoria je sestavljen iz bogato okrašenega, s svilo prevlečenega naslanjača, pripetega na suppedaneum, na vsaki strani katerega sta dva pozlačena prstana; skozi te obroče sežeta dolgi palici, s katerimi dvanajst pešcev nosačev (palafrenieri), v rdečih uniformah nosi prestol na svojih ramenih. Ob prejšnjih priložnostih, tako na primer pri papežu Štefanu III., so papeža nosili na ramenih moški. sedia gestatoria je dodelana različica sedežnega stola. Dve veliki pahljači (flabellum, -i) iz belega nojevega perja – sta ostanek starodavne bogoslužne rabe. Flabellum je omenjen v Constitutiones Apostolicae. Pahljači so nosili na obeh straneh sedie gestatorie.
Papež Benedikt XV. in Sedia gestatoria · Papež Pij XI. in Sedia gestatoria ·
Seznam italijanskih kardinalov
Seznam italijanskih kardinalov.
Papež Benedikt XV. in Seznam italijanskih kardinalov · Papež Pij XI. in Seznam italijanskih kardinalov ·
Seznam papeških okrožnic
Seznam papeških okrožnic obsega po kronološkem redu vse papeške okrožnice.
Papež Benedikt XV. in Seznam papeških okrožnic · Papež Pij XI. in Seznam papeških okrožnic ·
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Papež Benedikt XV. in Seznam papežev · Papež Pij XI. in Seznam papežev ·
Seznam rimskokatoliških škofov Trsta
Seznam tržaških oziroma (v obdobju 1828-1977) tržaško-koprskih škofov.
Papež Benedikt XV. in Seznam rimskokatoliških škofov Trsta · Papež Pij XI. in Seznam rimskokatoliških škofov Trsta ·
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Papež Benedikt XV. in Sveti sedež · Papež Pij XI. in Sveti sedež ·
Tiara
papeža Pija IX. Tiara ali trojna krona je nekdanje slovesno pokrivalo papežev v obliki treh kron, s simbolom zemeljske krogle in križem na vrhu, ki so jo nosili ob slovesnejših priložnostih.
Papež Benedikt XV. in Tiara · Papež Pij XI. in Tiara ·
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Papež Benedikt XV. in Vatikan · Papež Pij XI. in Vatikan ·
Vatikanska knjižnica
Apostolska vatikanska knjižnica je ena od najstarejših in hkrati največjih knjižnic na svetu.
Papež Benedikt XV. in Vatikanska knjižnica · Papež Pij XI. in Vatikanska knjižnica ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Papež Benedikt XV. in Papež Pij XI. imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Papež Benedikt XV. in Papež Pij XI.
Primerjava med Papež Benedikt XV. in Papež Pij XI.
Papež Benedikt XV. 175 odnose, medtem ko je Papež Pij XI. 187. Saj imajo skupno 48, indeks Jaccard je 13.26% = 48 / (175 + 187).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Papež Benedikt XV. in Papež Pij XI.. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: