Odpri v Google MapsKazalo
101 odnosi: Agora, Aleksander Veliki, Alep, Angleži, Antiohija, Arabščina, Arabci, Arheologija, Asirci, Avrelijan, Bizantinsko cesarstvo, Bog, Bosra, Cerkev (zgradba), Cezar (naslov), Damask, Davek, Decibel, Deir ez-Zor, Dioklecijan, Druga svetovna vojna, Egipt, Evfrat, Fahredin Al Maan II., Feničani, Fortifikacija, Francozi, Freska, General, Gledališče, Goti, Hadrijan, Helenistično obdobje, Hipogej, Homs, Justinijan I., Kapadokija, Karakala, Karavana, Kilometer, Kleopatra VII., Kolonada, Kolonija (geografija), Kralj, Libanon, Mari, Mark Antonij, Mezopotamija, Nekropola, Nemci, ... Razširi indeks (51 več) »
- Kraji svetovne dediščine v Siriji
- Levant
- Propadla mesta
- Rimska mesta v Siriji
Agora
Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.
Poglej Palmira in Agora
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Palmira in Aleksander Veliki
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Palmira in Alep
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Palmira in Angleži
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Palmira in Antiohija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Palmira in Arabščina
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Palmira in Arabci
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Palmira in Arheologija
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Palmira in Asirci
Avrelijan
Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.
Poglej Palmira in Avrelijan
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Palmira in Bizantinsko cesarstvo
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Palmira in Bog
Bosra
Bosra (arabsko بصرى الشام- Busra aš-Šam) je južno sirsko mesto.
Poglej Palmira in Bosra
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Palmira in Cerkev (zgradba)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Palmira in Cezar (naslov)
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Palmira in Damask
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Poglej Palmira in Davek
Decibel
Decibél (okrajšava dB) je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco.
Poglej Palmira in Decibel
Deir ez-Zor
Deir ez-Zur (arabsko دير الزور, armensko Ter Zor) je mesto v osrednjem delu Sirije z okoli 130.000 prebivalci.
Poglej Palmira in Deir ez-Zor
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Palmira in Dioklecijan
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Palmira in Druga svetovna vojna
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Palmira in Egipt
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Palmira in Evfrat
Fahredin Al Maan II.
Fahredin Al Maan II. (arabsko فخر الدين الثاني بن قرقماز), libanonski (druzijski) emir, * 1572, † 13. april 1635, Konstantinopel.
Poglej Palmira in Fahredin Al Maan II.
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Palmira in Feničani
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Palmira in Fortifikacija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Palmira in Francozi
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Palmira in Freska
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Palmira in General
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Palmira in Gledališče
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Palmira in Goti
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Palmira in Hadrijan
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Palmira in Helenistično obdobje
Hipogej
Hipogej (hypogaeum - dobesedno pomeni 'pod zemljo', iz grške hypo (pod) in gaia (mati zemlja ali boginja zemlje)) je podzemni tempelj ali grobnica.
Poglej Palmira in Hipogej
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Poglej Palmira in Homs
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Palmira in Justinijan I.
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Palmira in Kapadokija
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Palmira in Karakala
Karavana
Trgovska karavana prečka otok Graia v Akabske zalivu, Arabia Petraea, 1839 lithografija, Louis Haghe iz originala slikarja David Robertsa Kamelja karavana v Somaliji Karavana (perz.: kārvān.
Poglej Palmira in Karavana
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Palmira in Kilometer
Kleopatra VII.
Kleopatra VII.
Poglej Palmira in Kleopatra VII.
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Palmira in Kolonada
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Poglej Palmira in Kolonija (geografija)
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Palmira in Kralj
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Palmira in Libanon
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Palmira in Mari
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Palmira in Mark Antonij
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Palmira in Mezopotamija
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Palmira in Nekropola
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Palmira in Nemci
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Palmira in Neolitik
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Palmira in Nomadi
Oaza
Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.
Poglej Palmira in Oaza
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Palmira in Osmansko cesarstvo
Oval
Oval ima več pomenov.
Poglej Palmira in Oval
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Palmira in Paleolitik
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Palmira in Parti
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Palmira in Perzijci
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Palmira in Pesek
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Poglej Palmira in Petra (Jordanija)
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Palmira in Plemstvo
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Palmira in Prva svetovna vojna
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Palmira in Puščava
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Palmira in Rimsko cesarstvo
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Palmira in Sankt Peterburg
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Palmira in Sarkofag
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Palmira in Sasanidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Palmira in Selevkidsko cesarstvo
Senat
Senat (latinsko senatus) je politično telo, ki je v nekaterih državah enak gornjemu domu parlamenta oz.
Poglej Palmira in Senat
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Palmira in Sirija
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Poglej Palmira in Slavolok
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Palmira in Starorimska civilizacija
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Palmira in Steber
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Poglej Palmira in Stolp
Tetrapilon
Severni tetrapilon v Džerašu, Jordanija Tetrapilon (grško, tetrápilon, "štiri vrata", latinsko quadrifrons, dobesedno "štiri pročelja") je vrsta starorimskega spomenika kockaste oblike z vhodi na vseh štirih straneh.
Poglej Palmira in Tetrapilon
Valerijan (rimski cesar)
Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.
Poglej Palmira in Valerijan (rimski cesar)
Zapor Tadmor
Zapor Tadmor se nahaja v sirskem puščavskem mestu Tadmor (ki je sicer znano kot antična Palmira), okoli 200 km severovzhodno od Damaska.
Poglej Palmira in Zapor Tadmor
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Palmira in Zenobija
103
103 (CIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Palmira in 103
106
106 (CVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Palmira in 106
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Palmira in 12. stoletje
1232
1232 (MCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Palmira in 1232
1233
1233 (MCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Palmira in 1233
128
128 (CXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Palmira in 128
160
160 (CLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Palmira in 160
1678
1678 (MDCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Palmira in 1678
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Palmira in 17. stoletje
1751
1751 (MDCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Palmira in 1751
19
19 (XIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Palmira in 19
191
191 (CXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Palmira in 191
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Palmira in 1929
2. tisočletje pr. n. št.
2.
Poglej Palmira in 2. tisočletje pr. n. št.
212
212 (CCXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Palmira in 212
268
268 (CCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Palmira in 268
271
271 (CCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Palmira in 271
272
272 (CCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Palmira in 272
3. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje | 2. stoletje | 3.
Poglej Palmira in 3. stoletje
32
32 (XXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Palmira in 32
41 pr. n. št.
41 pr.
Poglej Palmira in 41 pr. n. št.
60
60 (LX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Palmira in 60
634
634 (DCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Palmira in 634
Glej tudi
Kraji svetovne dediščine v Siriji
Levant
Propadla mesta
Rimska mesta v Siriji
Prav tako znan kot Palmyra, Tadmor, Tadmur.