Palača Blaherne in Velika palača v Konstantinoplu

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Palača Blaherne in Velika palača v Konstantinoplu

Palača Blaherne vs. Velika palača v Konstantinoplu

Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str. Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad). Palača je bila od leta 330 do 1081 glavna rezidenca cesarjev Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva in središče državne administracije. Ohranilo se je samo nekaj ostankov palače in del njenih temeljev.

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Palača Blaherne · Bizantinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Grščina in Palača Blaherne · Grščina in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Konstantin VII. Porfirogenet in Palača Blaherne · Konstantin VII. Porfirogenet in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Latinsko cesarstvo in Palača Blaherne · Latinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.

Marmarsko morje in Palača Blaherne · Marmarsko morje in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »