Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Atentat, Avstro-Ogrska, Avusrennen 1933, Berlin, Christian Werner, Daimler-Motoren-Gesellschaft, Dirkač, Esslingen am Neckar, Evropsko avtomobilistično prvenstvo, Franc Ferdinand, Mercedes-Benz, Mercedes-Benz SSK, Nürburgring, Nemčija, Nemci, Prestolonaslednik, Prva svetovna vojna, Rudolf Caracciola, Seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado, Sezona Velikih nagrad 1925, Sezona Velikih nagrad 1926, Sezona Velikih nagrad 1927, Sezona Velikih nagrad 1928, Sezona Velikih nagrad 1929, Sezona Velikih nagrad 1931, Sezona Velikih nagrad 1933, Stuttgart, Velika nagrada Francije 1931, Velika nagrada Nemčije 1931, 12. junij, 18. maj, 1889, 1906, 1914, 1920., 1926, 1933, 28. junij.
Atentat
Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.
Novo!!: Otto Merz in Atentat · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Otto Merz in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avusrennen 1933
Avusrennen 1933 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 21. maja 1933 na nemškem dirkališču AVUS v okolici Berlina pred 170.000 gledalci.
Novo!!: Otto Merz in Avusrennen 1933 · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Otto Merz in Berlin · Poglej več »
Christian Werner
Christian Werner, nemški dirkač, * 19. maj 1892, Stuttgart, Nemčija, † 17. junij 1932, Stuttgart, Nemčija.
Novo!!: Otto Merz in Christian Werner · Poglej več »
Daimler-Motoren-Gesellschaft
Avtomobil tovarne iz leta 1906 Daimler-Motoren-Gesellschaft je nekdanja nemška tovarna motorjev in avtomobilov, ustanovila sta jo Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach leta 1890 v Cannstattu.
Novo!!: Otto Merz in Daimler-Motoren-Gesellschaft · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Otto Merz in Dirkač · Poglej več »
Esslingen am Neckar
Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.
Novo!!: Otto Merz in Esslingen am Neckar · Poglej več »
Evropsko avtomobilistično prvenstvo
Evropsko avtomobilistično prvenstvo je bila najvišja dirkaška serija do ustanovitve Svetovnega prvenstva Formule 1.
Novo!!: Otto Merz in Evropsko avtomobilistično prvenstvo · Poglej več »
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Novo!!: Otto Merz in Franc Ferdinand · Poglej več »
Mercedes-Benz
Znak podjetja Mercedesov tovornjak iz leta 1932 Mestni avtobus MB Citaro G Mercedes-Benz (skrajšano Mercedes ali Benz) je nemški proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, v lasti pa ga ima podjetje Daimler AG.
Novo!!: Otto Merz in Mercedes-Benz · Poglej več »
Mercedes-Benz SSK
Mercedes-Benz SKK je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi med sezonama in, ko sta z njim prvotno dirkali moštvi Daimler-Motoren-Gesellschaft in Daimler-Benz AG, kasneje pa še veliko število privatnih dirkačev.
Novo!!: Otto Merz in Mercedes-Benz SSK · Poglej več »
Nürburgring
Shema sodobnega dirkališča Shema starega dirkališča ''Nordschleife'' Pogled iz zraka Bernd Rosemeyer na Nürburgringu leta 1937 Wolfganga von Tripsa ob dirkališču Veliki nagradi Nemčije 1976 Nürburgring, med navijači znan tudi le kot Ring, je najznamenitejše nemško dirkališče.
Novo!!: Otto Merz in Nürburgring · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Otto Merz in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Otto Merz in Nemci · Poglej več »
Prestolonaslednik
Prestolonaslédnik (ž. prestolonaslédnica) je prihodnji vladar, najpogosteje je to vladarjev najstarejši sin.
Novo!!: Otto Merz in Prestolonaslednik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Otto Merz in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rudolf Caracciola
Otto Wilhelm Rudolf Caracciola (splošno znan kot Rudolf Caracciola)Bolsinger and Becker (2002), str.
Novo!!: Otto Merz in Rudolf Caracciola · Poglej več »
Seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado
To je seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado; se pravi seznam vseh tistih dirkačev, ki so se smrtno ponesrečili na katerem koli delu dirke za Veliko nagrado pred začetkom Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1950.
Novo!!: Otto Merz in Seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1925
Sezona Velikih nagrad 1925 je bila prva sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: Otto Merz in Sezona Velikih nagrad 1925 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1926
Sezona Velikih nagrad 1926 je bila druga sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: Otto Merz in Sezona Velikih nagrad 1926 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1927
Sezona Velikih nagrad 1927 je bila tretja in zadnja sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: Otto Merz in Sezona Velikih nagrad 1927 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1928
Sezona Velikih nagrad 1928, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Otto Merz in Sezona Velikih nagrad 1928 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1929
Sezona Velikih nagrad 1929, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Otto Merz in Sezona Velikih nagrad 1929 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1931
Sezona Velikih nagrad 1931 je bila prva sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Otto Merz in Sezona Velikih nagrad 1931 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1933
Sezona Velikih nagrad 1933, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Otto Merz in Sezona Velikih nagrad 1933 · Poglej več »
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Novo!!: Otto Merz in Stuttgart · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1931
Velika nagrada Francije 1931 je bila druga dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: Otto Merz in Velika nagrada Francije 1931 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1931
Velika nagrada Nemčije 1931 je bila štirinajsta neprvenstvena dirka v sezoni 1931.
Novo!!: Otto Merz in Velika nagrada Nemčije 1931 · Poglej več »
12. junij
12.
Novo!!: Otto Merz in 12. junij · Poglej več »
18. maj
18.
Novo!!: Otto Merz in 18. maj · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Otto Merz in 1889 · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Otto Merz in 1906 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Otto Merz in 1914 · Poglej več »
1920.
1920. je tretje desetletje v 20. stoletju med letoma 1920 in 1929.
Novo!!: Otto Merz in 1920. · Poglej več »
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Otto Merz in 1926 · Poglej več »
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Otto Merz in 1933 · Poglej več »
28. junij
28.
Novo!!: Otto Merz in 28. junij · Poglej več »
