Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Otok oktobrske revolucije in Severna dežela

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Otok oktobrske revolucije in Severna dežela

Otok oktobrske revolucije vs. Severna dežela

Otok oktobrske revolucije je največji od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu. Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.

Podobnosti med Otok oktobrske revolucije in Severna dežela

Otok oktobrske revolucije in Severna dežela še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Arktični ocean, Arktika, Državna duma, Karsko morje, Krasnojarski okraj, Ledena gora, Ledena polica, Ledeniška kapa, Ledenik, Morje Laptevov, Nikolaj II. Ruski, Oktobrska revolucija, Otočje, Otok, Paleozoik, Romanovi, Rusija, Tundra.

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Arktični ocean in Otok oktobrske revolucije · Arktični ocean in Severna dežela · Poglej več »

Arktika

Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.

Arktika in Otok oktobrske revolucije · Arktika in Severna dežela · Poglej več »

Državna duma

Državna duma (rusko: Государственная дума; Gosudárstvennaya duma), običajno skrajšano v ruščini kot Gosduma je spodnji dom Zvezne skupščine Rusije, zgornji dom pa je Svet federacije.

Državna duma in Otok oktobrske revolucije · Državna duma in Severna dežela · Poglej več »

Karsko morje

Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.

Karsko morje in Otok oktobrske revolucije · Karsko morje in Severna dežela · Poglej več »

Krasnojarski okraj

Krasnojarski okraj (Krasnojarskij kraj) je Federalni subjekt Rusije (okraj) v Sibiriji.

Krasnojarski okraj in Otok oktobrske revolucije · Krasnojarski okraj in Severna dežela · Poglej več »

Ledena gora

Ledena gora v Arktičnem morju Ledena gora je velik kos sladkovodnega ledu, ki se je odlomil od ledenika ali kot oblika ledene police prosto plava v odprtih (slanih) vodah.

Ledena gora in Otok oktobrske revolucije · Ledena gora in Severna dežela · Poglej več »

Ledena polica

Antarktičnega polotoka Ledena polica je velika plavajoča plošča ledu, ki predstavlja nadaljevanje ledenega pokrova na ravni morske gladine.

Ledena polica in Otok oktobrske revolucije · Ledena polica in Severna dežela · Poglej več »

Ledeniška kapa

Vatnajökull, Islandija V glaciologiji je ledeniška kapa gmota ledu, ki pokriva manj kot 50.000 km2 kopnega (običajno pokriva visokogorje).

Ledeniška kapa in Otok oktobrske revolucije · Ledeniška kapa in Severna dežela · Poglej več »

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Ledenik in Otok oktobrske revolucije · Ledenik in Severna dežela · Poglej več »

Morje Laptevov

Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki. Na zahodu meji s Karskim morjem, na vzhodu pa z Vzhodnosibirskim morjem. Zahodna meja morja se začenja na Arktičnemu rtu (otok Komsomolec), se nadaljuje vzdolž vzhodne obale Severne dežele, skozi Preliv Rdeče armade, do vzhodne obale Otoka oktobrske revolucije in Rta Anušinova skozi Šokaljskijev preliv do otoka Boljševik, vzdolž obale rta Vajgač, vzdolž vzhodne meje Preliva Vilkickega do čela Hatanškega zaliva. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko poldnevnika severnega vrha otoka Kotelni (139° V) in roba celinskega grebena (79° severno, 139° 00' vzhodno). Vzhodna meja se začne na zahodni strani Preliva Sannikova, okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka Preliva Dimitrija Lapteva. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva. Širina na vzporedniku 75° severno je 717 km, dolžina od rta Čeljuskin do Preliva Dimitrija Lapteva je 1.126 km. Morje je plitvo - od tega je okoli 66 % globoko manj kot 100 m, in med letom večino časa zamrznjeno. V morje se z veliko delto izliva Lena in glavne reke Hatanga, Anabar, Olenjok, Omoloj in Jana. V južnih in jugovzhodnih območjih, ki sestavljajo 45 % celotne površine morja, je globina od 10 do 50 m. Globine, ki presegajo 2000 m so v severnih delih. Strmo dno, ki se začne na 100 m in končuje v 3000 m, deli morje na severne in južne predele vzdolž vzporednika ob Prelivu Vilkickega. Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta Tiksi na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in Nordvik ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu Nilsu Adolfu Nordenskjöldu, danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih Haritonu Prokofjeviču in Dimitriju Jakovljeviču Laptevu, ki sta sodelovala v drugi Beringovi odpravi (1734 do 1741) in sta praktično odkrila morje. Nordenskjöldova odprava z ladjo Vega v letih od 1878 do 1879 je prva raziskovala živalstvo in rastlinje Morja Laptevov. Odpravo je nadaljevala Tollova ruska odprava z ladjo Zarja (1900 do 1903) in odprava Vilkickega z ladjama Tajmir in Vajgač leta 1913. V času Sovjetske zveze sta raziskovali morje dve norveški odpravi z ladjo Mod (1918 do 1920 in 1921 do 1924), odprava Kmišnikova leta 1926 in Jujeva odprava. Morje je leta 1927 raziskoval Čirikin z ledolomilcema Lithke (1934) in Sadko (1937). Kategorija:Arktični ocean Kategorija:Morja v Rusiji Kategorija:Robna morja.

Morje Laptevov in Otok oktobrske revolucije · Morje Laptevov in Severna dežela · Poglej več »

Nikolaj II. Ruski

Nikolaj II.

Nikolaj II. Ruski in Otok oktobrske revolucije · Nikolaj II. Ruski in Severna dežela · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Oktobrska revolucija in Otok oktobrske revolucije · Oktobrska revolucija in Severna dežela · Poglej več »

Otočje

Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.

Otok oktobrske revolucije in Otočje · Otočje in Severna dežela · Poglej več »

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Otok in Otok oktobrske revolucije · Otok in Severna dežela · Poglej več »

Paleozoik

Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.

Otok oktobrske revolucije in Paleozoik · Paleozoik in Severna dežela · Poglej več »

Romanovi

Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.

Otok oktobrske revolucije in Romanovi · Romanovi in Severna dežela · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Otok oktobrske revolucije in Rusija · Rusija in Severna dežela · Poglej več »

Tundra

Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.

Otok oktobrske revolucije in Tundra · Severna dežela in Tundra · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Otok oktobrske revolucije in Severna dežela

Otok oktobrske revolucije 26 odnose, medtem ko je Severna dežela 38. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 28.12% = 18 / (26 + 38).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Otok oktobrske revolucije in Severna dežela. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »