Podobnosti med Osončje in Program Voyager
Osončje in Program Voyager še 27 stvari v skupni (v Unijapedija): Astronomska enota, Atmosfera nebesnega telesa, Bleda modra pika, Ekliptika, Jo (luna), Jupiter, Medzvezdna snov, Naravni satelit, Nature, Neptun, Neptunovi naravni sateliti, Oortov oblak, Plazma (fizika), Plinasti orjak, Pluton, Polarni sij, Saturn, Saturnovi obroči, Sončev veter, Sonce, Springer Science+Business Media, Titan (luna), Uran (planet), Uranovi naravni sateliti, Vesoljska sonda, Voyager 1, Voyager 2.
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Osončje · Astronomska enota in Program Voyager ·
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Atmosfera nebesnega telesa in Osončje · Atmosfera nebesnega telesa in Program Voyager ·
Bleda modra pika
Z razdalje 6 milijard kilometrov je Zemlja majhna pika (približno na sredini slike, v rjavem pasu na desni strani) Z zeleno je označena približna lokacija Voyagerja 1, ko je bila narejena fotografija Bleda modra pika (v izvirniku) je znana fotografija Zemlje, ki jo je leta 1990 posnela ameriška vesoljska sonda Voyager 1.
Bleda modra pika in Osončje · Bleda modra pika in Program Voyager ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Osončje · Ekliptika in Program Voyager ·
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Jo (luna) in Osončje · Jo (luna) in Program Voyager ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Osončje · Jupiter in Program Voyager ·
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Medzvezdna snov in Osončje · Medzvezdna snov in Program Voyager ·
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Naravni satelit in Osončje · Naravni satelit in Program Voyager ·
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Nature in Osončje · Nature in Program Voyager ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Neptun in Osončje · Neptun in Program Voyager ·
Neptunovi naravni sateliti
Triton tri dni po mimoletu sonde Voyager 2 avgusta 1989. Triton, manjši polmesc v spodnjem delu slike, je na tej sliki bližje kot Neptun. Neptun ima 14 znanih naravnih satelitov.
Neptunovi naravni sateliti in Osončje · Neptunovi naravni sateliti in Program Voyager ·
Oortov oblak
Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).
Oortov oblak in Osončje · Oortov oblak in Program Voyager ·
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Osončje in Plazma (fizika) · Plazma (fizika) in Program Voyager ·
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Osončje in Plinasti orjak · Plinasti orjak in Program Voyager ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Osončje in Pluton · Pluton in Program Voyager ·
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Osončje in Polarni sij · Polarni sij in Program Voyager ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Osončje in Saturn · Program Voyager in Saturn ·
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Osončje in Saturnovi obroči · Program Voyager in Saturnovi obroči ·
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Osončje in Sončev veter · Program Voyager in Sončev veter ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Osončje in Sonce · Program Voyager in Sonce ·
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Osončje in Springer Science+Business Media · Program Voyager in Springer Science+Business Media ·
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Osončje in Titan (luna) · Program Voyager in Titan (luna) ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Osončje in Uran (planet) · Program Voyager in Uran (planet) ·
Uranovi naravni sateliti
Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.
Osončje in Uranovi naravni sateliti · Program Voyager in Uranovi naravni sateliti ·
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Osončje in Vesoljska sonda · Program Voyager in Vesoljska sonda ·
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Osončje in Voyager 1 · Program Voyager in Voyager 1 ·
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Osončje in Program Voyager imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Osončje in Program Voyager
Primerjava med Osončje in Program Voyager
Osončje 202 odnose, medtem ko je Program Voyager 54. Saj imajo skupno 27, indeks Jaccard je 10.55% = 27 / (202 + 54).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Osončje in Program Voyager. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: