Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Oratorij (glasba)

Index Oratorij (glasba)

Koncert v cerkvi La Madeleine, Pariz, 2013 Oratorij (cerkvena lat. oratorium (hiša molitve), iz latinščine orare (moliti)) se imenuje glasbena oblika dramskega, večdelnega svetega besedila, pri katerem običajno sodeluje več vokalnih solistov, zbor in orkester.

52 odnosi: Absolutizem, Antonio Salieri, Arija, Arthur Honegger, Železno, Avstrija, Berlin, Camille Saint-Saëns, César Franck, Charles Gounod, Claudio Monteverdi, Concerto grosso, Dirigent, Domenico Cimarosa, Felix Mendelssohn Bartholdy, Filip Neri, Firence, Franz Liszt, Georg Friedrich Händel, Georg Philipp Telemann, Giovanni Pierluigi da Palestrina, Hamburg, Hector Berlioz, Igor Stravinski, Italija, Johann Sebastian Bach, Joseph Haydn, Jules Massenet, Kantata, Krzysztof Penderecki, Libreto, Ludwig van Beethoven, Maša, Madrigal, Motet, Napoleon Bonaparte, Nemčija, Opera, Oratorij (cerkev), Orgle, Orkester, Pariz, Pevski zbor, Rim, Robert Schumann, Romantika, Salzburg, Simfonija, Skladatelj, Tridentinski koncil, Wolfgang Amadeus Mozart, ..., 1558, 1640. Razširi indeks (2 več) »

Absolutizem

Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Absolutizem · Poglej več »

Antonio Salieri

Antonio Salieri, italijanski skladatelj in dirigent, * 18. avgust 1750, Legnago, † 7. maj 1825, Dunaj.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Antonio Salieri · Poglej več »

Arija

Arija (italijansko aria - napev) je večdelni solistični spev z inštrumentalno spremljavo; lahko je samostojna koncertna arija ali pa je temeljna sestavina opere, oratorija ali kantate.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Arija · Poglej več »

Arthur Honegger

Arthur Honegger, švicarski skladatelj, * 10. marec 1892, Le Havre (Francija), † 27. november 1955, Pariz.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Arthur Honegger · Poglej več »

Železno, Avstrija

Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska z okoli 15.000 prebivalci.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Železno, Avstrija · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Berlin · Poglej več »

Camille Saint-Saëns

Camille Saint-Saëns, francoski skladatelj in pianist, * 9. oktober 1835, Pariz, † 16. december 1921, Alžir.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Camille Saint-Saëns · Poglej več »

César Franck

César Franck, francoski skladatelj in orglavec belgijsko-nemškega rodu, * 10. december 1822, Liège, † 8. november 1890, Pariz.

Novo!!: Oratorij (glasba) in César Franck · Poglej več »

Charles Gounod

Charles-François Gounod, francoski skladatelj, * 17. junij 1818, Pariz, † 18. oktober 1893, Saint-Cloud.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Charles Gounod · Poglej več »

Claudio Monteverdi

Claudio Monteverdi (tudi Monteverde), italijanski skladatelj, violist, orglar in pevec, * 15. maj 1567, Cremona, † 29. november 1643, Benetke.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Claudio Monteverdi · Poglej več »

Concerto grosso

Pri Concertu Grosso gre za soigro in izmenjevanje večjega in manjšega instrumentalnega sestava.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Concerto grosso · Poglej več »

Dirigent

Dirigent pred orkestrom Dirigentski palici v etuiju za shranjevanje Dirigent je glasbenik, ki s kretnjami vodi orkester ali zbor.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Dirigent · Poglej več »

Domenico Cimarosa

Domenico Cimarosa, italijanski operni skladatelj, * 17. december 1749, Aversa (pri Neaplju), Italija, † 11. januar 1801, Benetke, Italija.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Domenico Cimarosa · Poglej več »

Felix Mendelssohn Bartholdy

Jacob Ludwig Felix Mendelssohn Bartholdy, nemški skladatelj, * 3. februar 1809, Hamburg, Nemčija, † 4. november 1847, Leipzig, Saška, Nemčija.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Felix Mendelssohn Bartholdy · Poglej več »

Filip Neri

Filip Neri (Filippo Romolo Neri), italijanski duhovnik, svetnik in ustanovitelj reda Oratorijancev, * 21. julij 1515, Firence, † 27. maj 1595, Rim.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Filip Neri · Poglej več »

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Firence · Poglej več »

Franz Liszt

Franz Liszt, madžarski skladatelj in pianist, * 22. oktober 1811, Doborjan (Raiding) pri Eisenstadtu, Madžarska, danes Avstrija, † 31. julij 1886, Bayreuth, Bavarska, Nemčija.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Franz Liszt · Poglej več »

Georg Friedrich Händel

alt.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Georg Friedrich Händel · Poglej več »

Georg Philipp Telemann

Georg Philipp Telemann, nemški skladatelj, * 14. marec 1681, Magdeburg, Nemčija, † 25. junij 1767, Hamburg.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Georg Philipp Telemann · Poglej več »

Giovanni Pierluigi da Palestrina

Giovanni Pietro Aloisio Sante da Palestrina, italijanski renesančni skladatelj, * okrog 1525, Palestrina, Lacij, † 2. februar 1594, Rim.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Giovanni Pierluigi da Palestrina · Poglej več »

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Hamburg · Poglej več »

Hector Berlioz

Louis Hector Berlioz, francoski skladatelj, * 11. december 1803, La Côte-Saint-André (Isère), † 8. marec 1869, Pariz.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Hector Berlioz · Poglej več »

Igor Stravinski

Igor Fjodorovič Stravinski (rusko Игорь Фёдорович Стравинский), ruski skladatelj poljskega porekla, * 17. junij (5. junij, ruski koledar) 1882, Oranienbaum (zdaj Lomonosov pri Sankt-Peterburgu), Rusija, † 6. april 1971, New York, ZDA.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Igor Stravinski · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Italija · Poglej več »

Johann Sebastian Bach

Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist, * 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Johann Sebastian Bach · Poglej več »

Joseph Haydn

Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Joseph Haydn · Poglej več »

Jules Massenet

Jules Emile Frederic Massenet /izg.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Jules Massenet · Poglej več »

Kantata

Kantata je vokalno-instrumentalna glasba, ki ima večinoma posvetno vsebino.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Kantata · Poglej več »

Krzysztof Penderecki

Krzysztof Eugeniusz Penderecki, poljski skladatelj, dirigent in akademik, * 23. november 1933, Dębica, † 29. marec 2020, Krakov.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Krzysztof Penderecki · Poglej več »

Libreto

Libreto je besedilo odrskega (opera, opereta) ali vokalno inštrumentalnega dela (oratorij, kantata).

Novo!!: Oratorij (glasba) in Libreto · Poglej več »

Ludwig van Beethoven

Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Ludwig van Beethoven · Poglej več »

Maša

Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Maša · Poglej več »

Madrigal

Madrigal je renesančna polifona vokalna glasbena oblika, komponirana na posvetna besedila.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Madrigal · Poglej več »

Motet

Motet je večglasna vokalna glasbena oblika z verskim besedilom; brez inštrumentalne spremljave (izvaja ga pevski zbor a capella).

Novo!!: Oratorij (glasba) in Motet · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Nemčija · Poglej več »

Opera

Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Opera · Poglej več »

Oratorij (cerkev)

Oratorij v Frančiškanskem samostanu v Beljaku Oratorij v cerkvi St. Oswald, Eisenerz Oratorij, (tudi hišna kapelica, lat.:orare za moliti, torej molilnica), je v katoliški cerkvi zaseben ali na pol javen prostor, ki je namenjen določeni skupini vernikov za opravljanje božje službe.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Oratorij (cerkev) · Poglej več »

Orgle

Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Orgle · Poglej več »

Orkester

Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Orkester · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Pariz · Poglej več »

Pevski zbor

Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).

Novo!!: Oratorij (glasba) in Pevski zbor · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Rim · Poglej več »

Robert Schumann

Robert Schumann, nemški skladatelj in pianist, * 8. junij 1810, Zwickau, Nemčija, † 29. julij 1856, Endenich blizu Bonna, Nemčija.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Robert Schumann · Poglej več »

Romantika

C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Romantika · Poglej več »

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Salzburg · Poglej več »

Simfonija

Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).

Novo!!: Oratorij (glasba) in Simfonija · Poglej več »

Skladatelj

Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Skladatelj · Poglej več »

Tridentinski koncil

Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Tridentinski koncil · Poglej več »

Wolfgang Amadeus Mozart

Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.

Novo!!: Oratorij (glasba) in Wolfgang Amadeus Mozart · Poglej več »

1558

1558 (MDLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Oratorij (glasba) in 1558 · Poglej več »

1640

1640 (MDCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Oratorij (glasba) in 1640 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Oratorij.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »