Podobnosti med Oinopid in Seznam astronomskih vsebin
Oinopid in Seznam astronomskih vsebin še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Astronom, Ekliptika, Eratosten, Evktemon, Geometrija, Lega, Leto, Luna, Lunin mrk, Lunini kraterji, Mesec, Meton, Mrk, Nagib vrtilne osi, Nebesni ekvator, Orbitalna perioda, Planet, Rimska cesta (galaksija), Saroški cikel, Saturn, Sidersko leto, Sinodski mesec, Sončev mrk, Sonce, Tir, Točka, Tropsko leto, Vesolje, Voda, Zodiak.
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Astronom in Oinopid · Astronom in Seznam astronomskih vsebin ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Oinopid · Ekliptika in Seznam astronomskih vsebin ·
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Eratosten in Oinopid · Eratosten in Seznam astronomskih vsebin ·
Evktemon
Evktemon (Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.
Evktemon in Oinopid · Evktemon in Seznam astronomskih vsebin ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Geometrija in Oinopid · Geometrija in Seznam astronomskih vsebin ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Lega in Oinopid · Lega in Seznam astronomskih vsebin ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Leto in Oinopid · Leto in Seznam astronomskih vsebin ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Oinopid · Luna in Seznam astronomskih vsebin ·
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Lunin mrk in Oinopid · Lunin mrk in Seznam astronomskih vsebin ·
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Lunini kraterji in Oinopid · Lunini kraterji in Seznam astronomskih vsebin ·
Mesec
Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.
Mesec in Oinopid · Mesec in Seznam astronomskih vsebin ·
Meton
Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.
Meton in Oinopid · Meton in Seznam astronomskih vsebin ·
Mrk
Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Mrk in Oinopid · Mrk in Seznam astronomskih vsebin ·
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Nagib vrtilne osi in Oinopid · Nagib vrtilne osi in Seznam astronomskih vsebin ·
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Nebesni ekvator in Oinopid · Nebesni ekvator in Seznam astronomskih vsebin ·
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Oinopid in Orbitalna perioda · Orbitalna perioda in Seznam astronomskih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Oinopid in Planet · Planet in Seznam astronomskih vsebin ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Oinopid in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam astronomskih vsebin ·
Saroški cikel
Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.
Oinopid in Saroški cikel · Saroški cikel in Seznam astronomskih vsebin ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Oinopid in Saturn · Saturn in Seznam astronomskih vsebin ·
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Oinopid in Sidersko leto · Seznam astronomskih vsebin in Sidersko leto ·
Sinodski mesec
Določanje sinodskega meseca. Položaj Lune na koncu sinodskega meseca je označen rdeče. Sinodski mesec ali srednji lunarni mesec je povprečni čas enega obrata Lune glede na Sonce za opazovalca na Zemlji.
Oinopid in Sinodski mesec · Seznam astronomskih vsebin in Sinodski mesec ·
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Oinopid in Sončev mrk · Seznam astronomskih vsebin in Sončev mrk ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Oinopid in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Oinopid in Tir · Seznam astronomskih vsebin in Tir ·
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Oinopid in Točka · Seznam astronomskih vsebin in Točka ·
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Oinopid in Tropsko leto · Seznam astronomskih vsebin in Tropsko leto ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Oinopid in Vesolje · Seznam astronomskih vsebin in Vesolje ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Oinopid in Voda · Seznam astronomskih vsebin in Voda ·
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Oinopid in Seznam astronomskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Oinopid in Seznam astronomskih vsebin
Primerjava med Oinopid in Seznam astronomskih vsebin
Oinopid 71 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 1.34% = 30 / (71 + 2175).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Oinopid in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: