Hitreje kot brskalnik!
176 odnosi: Admiral, Alba Iulia, Albreht II. Nemški, Anžujci, Andrej II. Ogrski, Andrej III. Ogrski, Apeninski polotok, Avari, Avstrija, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Avstro-Ogrski kompromis, Árpád Madžarski, Árpádovci, Štefan I. Ogrski, Češkoslovaška, Balkan, Banat, Béla I. Ogrski, Béla IV. Ogrski, Beograd, Biograd na Moru, Bitka pri Kressenbrunnu, Bitka pri Lechfeldu, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Mohiju, Bitka pri Nikopolju, Bitka pri Pákozdu, Bitka pri Varni, Bolgari, Bospor, Bratislava, Budim, Budimpešta, Centralne sile, Debrecen, Drugo obleganje Dunaja, Dunaj, Eger, Elizabeta Ogrska, Esztergom, Evropa, Ferdinand I. Habsburški, Franc II. Rákóczi, Gautama Buda, Gradiščanska, Grčija, Guverner, Habsburška monarhija, Habsburžani, Herezija, ..., Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Husiti, Huzarji, Iberski polotok, Italijanščina, Ivan Brez dežele, Ivan Zapolja, Jan Hus, János Hunyadi, Jožef I. Habsburški, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Josip Jelačić, Judovstvo, Kalvinizem, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel I. Ogrski, Karel II. Anžujski, Karel IV. Luksemburški, Karel Martel, Karel VI. Habsburški, Katoliške cerkve vzhodnega obreda, Kazimir III. Poljski, Kazimir IV. Poljski, Kőszeg, Kneževina Ogrska, Kneževina Transilvanija, Koloman Ogrski, Konstanški koncil, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kraljevina Poljska, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Križarski pohod na Varno, Kruci, Kumani, Ladislav I. Ogrski, Ladislav IV. Ogrski, Latinščina, Ludvik I. Ogrski, Ludvik II. Jagelo, Luteranstvo, Madžarščina, Madžari, Madžarska, Madžarska sovjetska republika, Madžarski forint, Marjeta Antiohijska, Matija Čak Trenčinski, Matija Korvin, Medžimurje, Merkantilizem, Miklós Horthy, Monarhija, Mongoli, Mongolski vpadi v Evropo, Nemščina, Nemci, Nikola IV. Zrinski, Obleganje Sigeta, Oktobrska revolucija, Osijek, Osmanska Ogrska, Osmansko cesarstvo, Papež Evgen IV., Pastirska sekira, Pál Tomori, Personalna unija, Pištola, Poljščina, Poljska, Prekmurje, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Red svetega Jurija, Reka, Hrvaška, Revolucije leta 1848, Rimskokatoliška cerkev, Romunščina, Romuni, Romunija, Rusini, Ruski imperij, Sablja, Sámuel Aba, Severno morje, Seznam madžarskih vladarjev, Sibirija, Sigismund Luksemburški, Slavonija, Slovaščina, Slovaška, Slovaki, Slovenija, Sovjetska zveza, Srbščina, Srbi, Srbija, Srbsko cesarstvo, Srednja Evropa, Srednji vek, Subedej, Sulejman I., Sveto rimsko cesarstvo, Székesfehérvár, Temišvar, Teolog, Tolar, Transilvanija, Trianonska mirovna pogodba, Turki, Ukrajina, Velika listina svoboščin, Venčeslav IV. Češki, Veszprém, Višegrad, Madžarska, Vladislav I. Poljski, Vladislav II. Ogrski, Vladislav III. Poljski, Vojna krajina, Vojvodina, Srbija, Vzhodna pravoslavna cerkev, Vzhodno Ogrsko kraljestvo, Zlata horda, Zmajev viteški red, Zvonimir. Razširi indeks (126 več) »
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Novo!!: Ogrska in Admiral · Poglej več »
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Novo!!: Ogrska in Alba Iulia · Poglej več »
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Novo!!: Ogrska in Albreht II. Nemški · Poglej več »
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Novo!!: Ogrska in Anžujci · Poglej več »
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Novo!!: Ogrska in Andrej II. Ogrski · Poglej več »
Andrej III. Ogrski
Andrej III.
Novo!!: Ogrska in Andrej III. Ogrski · Poglej več »
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Novo!!: Ogrska in Apeninski polotok · Poglej več »
Avari
Brez opisa.
Novo!!: Ogrska in Avari · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Ogrska in Avstrija · Poglej več »
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Novo!!: Ogrska in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605) · Poglej več »
Avstro-Ogrski kompromis
Avstro-Ogrski kompromis (nemško Ausgleich, madžarsko Kiegyezés), sklenjen leta 1867, je vzpostavil dvojno Avstro-Ogrsko monarhijo.
Novo!!: Ogrska in Avstro-Ogrski kompromis · Poglej več »
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Novo!!: Ogrska in Árpád Madžarski · Poglej več »
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Novo!!: Ogrska in Árpádovci · Poglej več »
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Novo!!: Ogrska in Štefan I. Ogrski · Poglej več »
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Novo!!: Ogrska in Češkoslovaška · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Ogrska in Balkan · Poglej več »
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Novo!!: Ogrska in Banat · Poglej več »
Béla I. Ogrski
Béla I. (I.; Belo I.), ogrski kralj (1060-1063), * ca.
Novo!!: Ogrska in Béla I. Ogrski · Poglej več »
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Novo!!: Ogrska in Béla IV. Ogrski · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Ogrska in Beograd · Poglej več »
Biograd na Moru
Biograd na Moru (italijansko Zaravecchia, tudi Alba Marittima) je mesto, morsko pristanišče in letovišče v Severni Dalmaciji na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad), ki upravno spada v Zadrsko županijo.
Novo!!: Ogrska in Biograd na Moru · Poglej več »
Bitka pri Kressenbrunnu
Bitka pri Kressenbrunnu (češko Bitva u Kressenbrunnu, nemško Schlacht bei Kressenbrunn, madžarsko Kroissenbrunni csata) julija 1260 v Spodnji Avstriji je bila bitka med Kraljevino Češko in Kraljevino Ogrsko za oblast v vojvodinah Avstriji in Štajerski.
Novo!!: Ogrska in Bitka pri Kressenbrunnu · Poglej več »
Bitka pri Lechfeldu
Bitka pri Lechfeldu (tudi Bitka na Leškem polju) je bila niz vojaških spopadov od 10.
Novo!!: Ogrska in Bitka pri Lechfeldu · Poglej več »
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Novo!!: Ogrska in Bitka pri Mohaču · Poglej več »
Bitka pri Mohiju
Bitka pri Mohiju ali bitka na reki Šajo (madžarsko Muhi csata) 11. aprila 1241.je bila glavna bitka med Mongoli in Ogrskim kraljestvom med mongolsko/tatarskim pohodom na Evropo.
Novo!!: Ogrska in Bitka pri Mohiju · Poglej več »
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Novo!!: Ogrska in Bitka pri Nikopolju · Poglej več »
Bitka pri Pákozdu
Bitka pri Pákozdu ali bitka pri Sukoróju je bila bitka v madžarski revoluciji leta 1848, ki se je zgodila 29.
Novo!!: Ogrska in Bitka pri Pákozdu · Poglej več »
Bitka pri Varni
Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.
Novo!!: Ogrska in Bitka pri Varni · Poglej več »
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Novo!!: Ogrska in Bolgari · Poglej več »
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Novo!!: Ogrska in Bospor · Poglej več »
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Novo!!: Ogrska in Bratislava · Poglej več »
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Novo!!: Ogrska in Budim · Poglej več »
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Novo!!: Ogrska in Budimpešta · Poglej več »
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Novo!!: Ogrska in Centralne sile · Poglej več »
Debrecen
Debrecen (v slovenščini pred 1991 znan tudi kot Debrecin) je z dobrimi 200.000 prebivalci drugo ali tretje največje mesto (po številu prebivlastva se na 2. oz. 3. mestu izmenjuje z Miškolcem) in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Debreceni Županije Hajdú-Bihar.
Novo!!: Ogrska in Debrecen · Poglej več »
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Novo!!: Ogrska in Drugo obleganje Dunaja · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Ogrska in Dunaj · Poglej več »
Eger
Eger (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves.
Novo!!: Ogrska in Eger · Poglej več »
Elizabeta Ogrska
Elizabeta Ogrska, svetnica, tretjerednica in dobrodelnica, * 7. julij 1207, Sárospatak, Ogrska (danes Madžarska) ali Pozsony, Ogrska (danes Bratislava, Slovaška); † 17. november 1231, Marburg, Turingija, Sveto rimsko cesarstvo (danes: Hessen, Nemčija).
Novo!!: Ogrska in Elizabeta Ogrska · Poglej več »
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Novo!!: Ogrska in Esztergom · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Ogrska in Evropa · Poglej več »
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Ogrska in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »
Franc II. Rákóczi
Franc II.
Novo!!: Ogrska in Franc II. Rákóczi · Poglej več »
Gautama Buda
Buda (znan tudi kot Sidarta Gotama ali Sidarta Gautama; Gautama namely Gotama in Pali ali Buda Šakjamuni) je bil filozof, popotni menih, mislec, duhovni učitelj in verski vodja, ki je živel v starodavni Indiji (okoli 5. do 4. stoletja pr. n. št.). Častijo ga kot ustanovitelja svetovne religije budizma, v večini budističnih šol ga častijo kot razsvetljenega, ki je presegel Karmo in ušel iz kroga rojstva in ponovnega rojstva.
Novo!!: Ogrska in Gautama Buda · Poglej več »
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz. Goričkega) na jugu in Slovaške na severu.
Novo!!: Ogrska in Gradiščanska · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Ogrska in Grčija · Poglej več »
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Novo!!: Ogrska in Guverner · Poglej več »
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Novo!!: Ogrska in Habsburška monarhija · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Ogrska in Habsburžani · Poglej več »
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Novo!!: Ogrska in Herezija · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Ogrska in Hrvaščina · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Ogrska in Hrvaška · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Ogrska in Hrvati · Poglej več »
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Novo!!: Ogrska in Husiti · Poglej več »
Huzarji
Pruski huzarji iz prve polovice 18. stoletja Huzar (izvirno madžarsko Huszar) je bil sprva pripadnik težke konjenice, ki je bila organizirana na Madžarskem v 15. stoletju in v sredini 16. stoletja v Nemčiji; v tem stoletju se je reorganizirala v lahko konjenico.
Novo!!: Ogrska in Huzarji · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Ogrska in Iberski polotok · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Ogrska in Italijanščina · Poglej več »
Ivan Brez dežele
Ivan Brez dežele (tudi Janez Brez dežele), angleški kralj, * 24. december 1167, † 18/19. oktober 1216.
Novo!!: Ogrska in Ivan Brez dežele · Poglej več »
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22. julij 1540, Szászsebes, Transilvanija, (sedaj Sebeș Romunija).
Novo!!: Ogrska in Ivan Zapolja · Poglej več »
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Novo!!: Ogrska in Jan Hus · Poglej več »
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11. avgust 1456, Zemun / Zimonyi). János Hunyadi je bil transilvanski plemič, izvrsten vojskovodja, eden od najpomembnejših osebnosti 15. stoletja. Bil je oče Matije Korvina in Ladislava Hunyadija znanega bojevnika proti Turkom in morilca zadnjega Celjskega grofa Ulrika II. Leta 1437 je vodil vojaško odpravo proti husitom na Češkem, za kar je bil nagrajen z imenovanjem za bana Severina. Od leta 1441 je bil transilvanski vojvoda, temišvarski župan in beograjski poveljnik (kapitan). Med letoma 1446 in 1452 je bil ogrski palatin.
Novo!!: Ogrska in János Hunyadi · Poglej več »
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Novo!!: Ogrska in Jožef I. Habsburški · Poglej več »
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Novo!!: Ogrska in Jožef II. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Josip Jelačić
Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).
Novo!!: Ogrska in Josip Jelačić · Poglej več »
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Novo!!: Ogrska in Judovstvo · Poglej več »
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Novo!!: Ogrska in Kalvinizem · Poglej več »
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Novo!!: Ogrska in Karel I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Novo!!: Ogrska in Karel I. Ogrski · Poglej več »
Karel II. Anžujski
Karel II.
Novo!!: Ogrska in Karel II. Anžujski · Poglej več »
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Novo!!: Ogrska in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Novo!!: Ogrska in Karel Martel · Poglej več »
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Novo!!: Ogrska in Karel VI. Habsburški · Poglej več »
Katoliške cerkve vzhodnega obreda
cerkve sv. Cirila in Metoda v Metliki: začetnice Jezusa Kristusa in grški glagol NIKA, ki pomeni »je zmagoslaven« in predstavlja Gospoda Katoliške cerkve vzhodnega obreda (tudi uniatske cerkve, vzhodna liturgija, liturgija vzhodnega obreda ali grkokatoliške cerkve) je oznaka za skupino katoliških Cerkva, ki priznavajo katoliški nauk in vrhovno oblast papeža in so v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar uporabljajajo vzhodno liturgijo.
Novo!!: Ogrska in Katoliške cerkve vzhodnega obreda · Poglej več »
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Novo!!: Ogrska in Kazimir III. Poljski · Poglej več »
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Novo!!: Ogrska in Kazimir IV. Poljski · Poglej več »
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Novo!!: Ogrska in Kőszeg · Poglej več »
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Novo!!: Ogrska in Kneževina Ogrska · Poglej več »
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Novo!!: Ogrska in Kneževina Transilvanija · Poglej več »
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Novo!!: Ogrska in Koloman Ogrski · Poglej več »
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Novo!!: Ogrska in Konstanški koncil · Poglej več »
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Novo!!: Ogrska in Kraljevina Ogrska (1526–1867) · Poglej več »
Kraljevina Poljska
Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.
Novo!!: Ogrska in Kraljevina Poljska · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Ogrska in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Križarski pohod na Varno
Križarski pohod na Varno je bil neuspešen vojaški pohod več evropskih monarhov, katerega cilj je bil zaustavitev prodiranja Osmanskega cesarstva v Evropo, predvsem na Balkan.
Novo!!: Ogrska in Križarski pohod na Varno · Poglej več »
Kruci
Napad krucev Kruci (lat. kruciati, nem. kuruzen) so se imenovali Ogrski kmečki uporniki, ki so od 16. do 18. stoletja ropali, morili in požigali po Habsburški monarhiji.
Novo!!: Ogrska in Kruci · Poglej več »
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Novo!!: Ogrska in Kumani · Poglej več »
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Novo!!: Ogrska in Ladislav I. Ogrski · Poglej več »
Ladislav IV. Ogrski
Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.
Novo!!: Ogrska in Ladislav IV. Ogrski · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Ogrska in Latinščina · Poglej več »
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Novo!!: Ogrska in Ludvik I. Ogrski · Poglej več »
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Novo!!: Ogrska in Ludvik II. Jagelo · Poglej več »
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Novo!!: Ogrska in Luteranstvo · Poglej več »
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Novo!!: Ogrska in Madžarščina · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Ogrska in Madžari · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Ogrska in Madžarska · Poglej več »
Madžarska sovjetska republika
Madžarska sovjetska republika ali Republika Konzulov Madžarske (ali Magyarországi Szocialista Szövetséges Tanácsköztársaság) je bila socialistična država, ki je obstajala med 21.
Novo!!: Ogrska in Madžarska sovjetska republika · Poglej več »
Madžarski forint
HUF Forint (znak Ft; koda HUF) je madžarska valuta.
Novo!!: Ogrska in Madžarski forint · Poglej več »
Marjeta Antiohijska
Marjeta Antiohijska, tudi Margareta Antiohijska ali kar sveta Marjeta (slovenski pomen imena Biserka), devica, mučenka, na Vzhodu znana kot Sveta Marina Velika (Ἁγία Μαρίνα).
Novo!!: Ogrska in Marjeta Antiohijska · Poglej več »
Matija Čak Trenčinski
Matija Čak Trenčinski (madžarsko: Csák nembeli III. Máté ali Trencséni Máté; slovaško: Matúš Čák III. ali Matúš Čák Trenčiansky), ogrski plemič in palatin, * ok. 1260, † 18. marec 1321, Kraljevina Ogrska. Na vrhuncu moči je vladal severozahodnim županijam Ogrske, ki se danes nahajajo na Slovaškem.
Novo!!: Ogrska in Matija Čak Trenčinski · Poglej več »
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Novo!!: Ogrska in Matija Korvin · Poglej več »
Medžimurje
Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.
Novo!!: Ogrska in Medžimurje · Poglej več »
Merkantilizem
Merkantilizem je predstavljal vodilno gospodarsko teorijo med 16.
Novo!!: Ogrska in Merkantilizem · Poglej več »
Miklós Horthy
Miklós Horthy de Nagybánya, avstro-ogrski kontraadmiral in regent Madžarske, * 18. junij 1868, Kenderes, Avstro-Ogrska, † 9. februar 1957, Estoril, Portugalska.
Novo!!: Ogrska in Miklós Horthy · Poglej več »
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Novo!!: Ogrska in Monarhija · Poglej več »
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Novo!!: Ogrska in Mongoli · Poglej več »
Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.
Novo!!: Ogrska in Mongolski vpadi v Evropo · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Ogrska in Nemščina · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Ogrska in Nemci · Poglej več »
Nikola IV. Zrinski
Lastnoročni podpis Nikole IV. Zrinskega Star portret Zrinskega s konca 16. stoletja Grof Nikola IV. Zrinski ali Nikola Šubić Zrinski (v madžarščini: Zrínyi Miklós) (Zrin, okoli 1508 - Siget, 7. september 1566), je bil hrvaški državnik in vojskovodja, eden najslavnejših velikanov hrvaške in madžarske zgodovine, član plemiške rodbine Zrinski.
Novo!!: Ogrska in Nikola IV. Zrinski · Poglej več »
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Novo!!: Ogrska in Obleganje Sigeta · Poglej več »
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Novo!!: Ogrska in Oktobrska revolucija · Poglej več »
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Novo!!: Ogrska in Osijek · Poglej več »
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Ogrska in Osmanska Ogrska · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Ogrska in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Novo!!: Ogrska in Papež Evgen IV. · Poglej več »
Pastirska sekira
Lesena okrasna replika pastirske cekire Ogrski vojščak s fokosom Auguste Raffet (okoli 1837): Romunski pastir (vlah) iz Banata s pastirsko sekiro Pastirska sekira je lahka sekira evrazijskega izvora, ki so jo v preteklosti nosili pastirji v Karpatih, Češki, Slovaški, Poljski, Ukrajini, Romuniji in Madžarski.
Novo!!: Ogrska in Pastirska sekira · Poglej več »
Pál Tomori
Pál Tomori, ogrski general in kaloški nadškof, vrhovni poveljnik ogrske vojske v bitki z osmanskim sultanom Sulejmanom I. pri Mohaču leta 1526, * 1475, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Novo!!: Ogrska in Pál Tomori · Poglej več »
Personalna unija
Personalna unija je /kombinacija?/ zveza dveh ali več držav, ki imajo istega monarha, medtem ko njihove meje, zakoni in interesi ostajajo različni.
Novo!!: Ogrska in Personalna unija · Poglej več »
Pištola
Pištola Beretta 92FS kalibra 9mm Pištola (tudi samokres) je podskupina kratkocevnega ročnega strelnega orožja.
Novo!!: Ogrska in Pištola · Poglej več »
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Ogrska in Poljščina · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Ogrska in Poljska · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Ogrska in Prekmurje · Poglej več »
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Ogrska in Protestantizem · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ogrska in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red svetega Jurija
Red svetega Jurija je najvšje vojaško odlikovanje Ruske federacije.
Novo!!: Ogrska in Red svetega Jurija · Poglej več »
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Novo!!: Ogrska in Reka, Hrvaška · Poglej več »
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Novo!!: Ogrska in Revolucije leta 1848 · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Ogrska in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Novo!!: Ogrska in Romunščina · Poglej več »
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Novo!!: Ogrska in Romuni · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Ogrska in Romunija · Poglej več »
Rusini
Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.
Novo!!: Ogrska in Rusini · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Ogrska in Ruski imperij · Poglej več »
Sablja
Francoska mornariška sablja iz 19. stoletja Sáblja (ime izvira iz madžarske besede szablya) je hladno orožje za zadajanje udarcev in bodenje.
Novo!!: Ogrska in Sablja · Poglej več »
Sámuel Aba
Sámuel Aba (Aba Sámuel) ogrski kralj (1041–1044).
Novo!!: Ogrska in Sámuel Aba · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Ogrska in Severno morje · Poglej več »
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Novo!!: Ogrska in Seznam madžarskih vladarjev · Poglej več »
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Novo!!: Ogrska in Sibirija · Poglej več »
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Novo!!: Ogrska in Sigismund Luksemburški · Poglej več »
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Novo!!: Ogrska in Slavonija · Poglej več »
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Novo!!: Ogrska in Slovaščina · Poglej več »
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Novo!!: Ogrska in Slovaška · Poglej več »
Slovaki
Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.
Novo!!: Ogrska in Slovaki · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Ogrska in Slovenija · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Ogrska in Sovjetska zveza · Poglej več »
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Novo!!: Ogrska in Srbščina · Poglej več »
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Novo!!: Ogrska in Srbi · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Ogrska in Srbija · Poglej več »
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Novo!!: Ogrska in Srbsko cesarstvo · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Ogrska in Srednja Evropa · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Ogrska in Srednji vek · Poglej več »
Subedej
Subedej (mongolsko Сүбээдэй/Sübeedej, klasično mongolsko Sübügätäi ali Sübü'ätäi) je bil prvi Džingiskanov in Ögedejev vojaški strateg in general, * 1176, Burkan Kaldun, Mongolija, † 1248, eeka Tuul, Mongolija.
Novo!!: Ogrska in Subedej · Poglej več »
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Novo!!: Ogrska in Sulejman I. · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Ogrska in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Novo!!: Ogrska in Székesfehérvár · Poglej več »
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Novo!!: Ogrska in Temišvar · Poglej več »
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Novo!!: Ogrska in Teolog · Poglej več »
Tolar
Nemški in avstrijski tolarji ter kovanec za četrt dolarja Tolar je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta 1518.
Novo!!: Ogrska in Tolar · Poglej več »
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Novo!!: Ogrska in Transilvanija · Poglej več »
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Novo!!: Ogrska in Trianonska mirovna pogodba · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Ogrska in Turki · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Ogrska in Ukrajina · Poglej več »
Velika listina svoboščin
Magna Carta Velika listina svoboščin (ali Magna charta libertatum) je listina, ki je nastala v Angliji leta 1215 in ki omejuje moč angleških monarhov, ki jih je v času nastanka listine predstavljal kralj Ivan Brez dežele.
Novo!!: Ogrska in Velika listina svoboščin · Poglej več »
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Novo!!: Ogrska in Venčeslav IV. Češki · Poglej več »
Veszprém
Veszprém (slovensko Belomost; nemško Weißbrunn) je mesto z okoli 60.000 prebivalci in sedež Županije Belomost na Madžarskem.
Novo!!: Ogrska in Veszprém · Poglej več »
Višegrad, Madžarska
Višegrad (slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta.
Novo!!: Ogrska in Višegrad, Madžarska · Poglej več »
Vladislav I. Poljski
Vladislav I. Poljski ali Vladislav Łokietek, poljski kralj, * ~1261, †2. marec 1333, Krakov.
Novo!!: Ogrska in Vladislav I. Poljski · Poglej več »
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Novo!!: Ogrska in Vladislav II. Ogrski · Poglej več »
Vladislav III. Poljski
Vladislav III.
Novo!!: Ogrska in Vladislav III. Poljski · Poglej več »
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Novo!!: Ogrska in Vojna krajina · Poglej več »
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Novo!!: Ogrska in Vojvodina, Srbija · Poglej več »
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Novo!!: Ogrska in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »
Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Vzhodno Ogrsko kraljestvo (madžarsko Keleti Magyar Királyság) je sodobni izraz, ki ga zgodovinarji uporabljajo za opis kraljestva Ivana Zapolja in njegovega sina Ivana Sigismunda Zapolja.
Novo!!: Ogrska in Vzhodno Ogrsko kraljestvo · Poglej več »
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Novo!!: Ogrska in Zlata horda · Poglej več »
Zmajev viteški red
Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437. Po vzoru na vojaške redove Križarjev, je bila glavna misija redu zaščita in lojalnost kraljeve družine in članov ter obramba krščanstva pred sovražniki, predvsem pred Turki, kar je navedeno tudi v ustanovni listini. Red zmajevih vitezov je cvetel v prvi polovici 15. stoletja v Nemčiji in Italiji. Po Sigismundovi smrti leta 1437 je pomen redu v Zahodni Evropi upadel, vendar pa je po padcu Carigrada leta 1453 ohranil vlogo v Kraljevini Ogrski.
Novo!!: Ogrska in Zmajev viteški red · Poglej več »
Zvonimir
Zvonimir je moško osebno ime.
Novo!!: Ogrska in Zvonimir · Poglej več »
Preusmerja sem:
Kraljevina Madžarska, Kraljevina Ogrska, Ogrsko kraljestvo.
