Odpri v Google MapsKazalo
31 odnosi: Apnenec, Avstralija, Biotska raznovrstnost, Deževni gozd, Domorodno ljudstvo, Endemit, Geologija, Gozdna meja, Grenlandija, Indonezija, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kanibalizem, Kontinentalna polica, Koralni greben, Koralnjaki, Ledena doba, Ledenik, Nadmorska višina, Oceanija, Otok, Papuanska Nova Gvineja, Podnebje, Port Moresby, Ptiči, Puncak Jaya, Ribe, Sesalci, Seznam otokov po površini, Tihi ocean, Tropski pas, Vrsta (biologija).
- Bivše španske kolonije
- Otoki Indonezije
- Otoki Papuanske Nove Gvineje
- Pacifiški otoki
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Nova Gvineja in Apnenec
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Nova Gvineja in Avstralija
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Nova Gvineja in Biotska raznovrstnost
Deževni gozd
Fatu Hivi, otočje Marquesas Deževni gozd je območje z vročim in vlažnim podnebjem, kamor še ni posegel človek.
Poglej Nova Gvineja in Deževni gozd
Domorodno ljudstvo
Domorodno ljudstvo (tudi naravno ljudstvo, plemensko ljudstvo) je sodoben sociološki izraz, s katerim označimo etnične skupine, ki ohranjajo etnično istovetnost prek lastnega jezika, kulture, ozemlja in posebne družbene organiziranosti, ki temelji na sorodstvenih vezeh.
Poglej Nova Gvineja in Domorodno ljudstvo
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Nova Gvineja in Endemit
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Nova Gvineja in Geologija
Gozdna meja
Gozdna meja na prelazu Berthoud Pass, Kolorado, pri nadmorski višini okrog 3.450 m Drevesna meja v slovenskem pogorju Gozdna meja je meja, do katere glede na podnebne, prstene razmere, reliefno izoblikovanost območja še uspeva gozd.
Poglej Nova Gvineja in Gozdna meja
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Nova Gvineja in Grenlandija
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Poglej Nova Gvineja in Indonezija
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Nova Gvineja in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kanibalizem
Braziliji 1557, kot ga je opisal Hans Staden Kanibalízem pomeni prehranjevanje s pripadniki lastne biološke vrste in se običajno nanaša na prehranjevanje ljudi s človeškim mesom (kar imenujemo tudi ljudožêrstvo ali antropofagíja).
Poglej Nova Gvineja in Kanibalizem
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Poglej Nova Gvineja in Kontinentalna polica
Koralni greben
Jata rib nad velikim koralnim grebenom Koralni greben je aragonitna struktura, ki jo ustvarjajo živi organizmi in nastane v morski vodi, revni s hranilnimi snovmi.
Poglej Nova Gvineja in Koralni greben
Koralnjaki
Koralnjaki (znanstveno ime Anthozoa) so skupina ožigalkarjev, v katero uvrščamo več kot 6.100 vrst.
Poglej Nova Gvineja in Koralnjaki
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Nova Gvineja in Ledena doba
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Nova Gvineja in Ledenik
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Nova Gvineja in Nadmorska višina
Oceanija
Zemljevid Oceanije Oceánija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku.
Poglej Nova Gvineja in Oceanija
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Nova Gvineja in Otok
Papuanska Nova Gvineja
Pápuanska Nôva Gvinêja (tudi Papua Nova Gvineja) je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke.
Poglej Nova Gvineja in Papuanska Nova Gvineja
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Nova Gvineja in Podnebje
Port Moresby
Port Moresby Port Moresby je prestolnica in hkrati največje mesto države Papuanske Nova Gvineje.
Poglej Nova Gvineja in Port Moresby
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Nova Gvineja in Ptiči
Puncak Jaya
Puncak Jaya, imenovan tudi Carstenszova piramida, Mount Jayawijaya in Mount Carstensz je s 4884 metri najvišji vrh Indonezije, ki se nahaja na otoku Nova Gvineja.
Poglej Nova Gvineja in Puncak Jaya
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Nova Gvineja in Ribe
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Nova Gvineja in Sesalci
Seznam otokov po površini
Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok. Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km².
Poglej Nova Gvineja in Seznam otokov po površini
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Nova Gvineja in Tihi ocean
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Nova Gvineja in Tropski pas
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Nova Gvineja in Vrsta (biologija)
Glej tudi
Bivše španske kolonije
Otoki Indonezije
Otoki Papuanske Nove Gvineje
Pacifiški otoki
Prav tako znan kot Papua.