Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Nobelova nagrada za fiziko in Uvod v kvantno mehaniko
Nobelova nagrada za fiziko in Uvod v kvantno mehaniko še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Clinton Joseph Davisson, Električni naboj, Električni tok, Elektrošibka interakcija, Elektronika, Elektronski mikroskop, Erwin Schrödinger, Fizika, George Paget Thomson, Interferenca, Kvant, Laser, Lom svetlobe, Magnetizem, Martinus Justinus Godefriedus Veltman, Masa, Max Born, Max Planck, Močna jedrska sila, Niels Henrik David Bohr, Otto Stern, Paul Adrien Maurice Dirac, Philipp Eduard Anton von Lenard, Richard Phillips Feynman, Snov, Supertekočnost, Točnost in natančnost, Veliki hadronski trkalnik, Werner Karl Heisenberg.
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Nobelova nagrada za fiziko · Albert Einstein in Uvod v kvantno mehaniko ·
Clinton Joseph Davisson
Clinton Joseph Davisson, ameriški fizik, * 22. oktober 1881, Bloomington, Illinois, ZDA, † 1. februar 1958, Shawangunk Ridge, New York, ZDA.
Clinton Joseph Davisson in Nobelova nagrada za fiziko · Clinton Joseph Davisson in Uvod v kvantno mehaniko ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Nobelova nagrada za fiziko · Električni naboj in Uvod v kvantno mehaniko ·
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Električni tok in Nobelova nagrada za fiziko · Električni tok in Uvod v kvantno mehaniko ·
Elektrošibka interakcija
Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.
Elektrošibka interakcija in Nobelova nagrada za fiziko · Elektrošibka interakcija in Uvod v kvantno mehaniko ·
Elektronika
Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.
Elektronika in Nobelova nagrada za fiziko · Elektronika in Uvod v kvantno mehaniko ·
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Elektronski mikroskop in Nobelova nagrada za fiziko · Elektronski mikroskop in Uvod v kvantno mehaniko ·
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Erwin Schrödinger in Nobelova nagrada za fiziko · Erwin Schrödinger in Uvod v kvantno mehaniko ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Nobelova nagrada za fiziko · Fizika in Uvod v kvantno mehaniko ·
George Paget Thomson
Sir George Paget Thomson, FRS, angleški fizik, * 3. maj 1892, Cambridge, † 10. september 1975.
George Paget Thomson in Nobelova nagrada za fiziko · George Paget Thomson in Uvod v kvantno mehaniko ·
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Interferenca in Nobelova nagrada za fiziko · Interferenca in Uvod v kvantno mehaniko ·
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Kvant in Nobelova nagrada za fiziko · Kvant in Uvod v kvantno mehaniko ·
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Laser in Nobelova nagrada za fiziko · Laser in Uvod v kvantno mehaniko ·
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Lom svetlobe in Nobelova nagrada za fiziko · Lom svetlobe in Uvod v kvantno mehaniko ·
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Magnetizem in Nobelova nagrada za fiziko · Magnetizem in Uvod v kvantno mehaniko ·
Martinus Justinus Godefriedus Veltman
Martinus Justinus Godefriedus »Tini« Veltman, nizozemski fizik, * 27. junij 1931, Waalwijk, Nizozemska, † 4. januar 2021, Bilthoven, Nizozemska.
Martinus Justinus Godefriedus Veltman in Nobelova nagrada za fiziko · Martinus Justinus Godefriedus Veltman in Uvod v kvantno mehaniko ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Nobelova nagrada za fiziko · Masa in Uvod v kvantno mehaniko ·
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Max Born in Nobelova nagrada za fiziko · Max Born in Uvod v kvantno mehaniko ·
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Max Planck in Nobelova nagrada za fiziko · Max Planck in Uvod v kvantno mehaniko ·
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Močna jedrska sila in Nobelova nagrada za fiziko · Močna jedrska sila in Uvod v kvantno mehaniko ·
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Niels Henrik David Bohr in Nobelova nagrada za fiziko · Niels Henrik David Bohr in Uvod v kvantno mehaniko ·
Otto Stern
Otto Stern, nemško-ameriški fizik, * 17. februar 1888, Sohrau, Prusko kraljestvo (sedaj Żory, Poljska), † 17. avgust 1969, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Nobelova nagrada za fiziko in Otto Stern · Otto Stern in Uvod v kvantno mehaniko ·
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Nobelova nagrada za fiziko in Paul Adrien Maurice Dirac · Paul Adrien Maurice Dirac in Uvod v kvantno mehaniko ·
Philipp Eduard Anton von Lenard
Philipp Eduard Anton von Lenard, madžarsko-avstrijsko-nemški fizik, * 7. junij 1862, Bratislava, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Slovaška), † 20. maj 1947, Messelhausen, Nemčija.
Nobelova nagrada za fiziko in Philipp Eduard Anton von Lenard · Philipp Eduard Anton von Lenard in Uvod v kvantno mehaniko ·
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Nobelova nagrada za fiziko in Richard Phillips Feynman · Richard Phillips Feynman in Uvod v kvantno mehaniko ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Nobelova nagrada za fiziko in Snov · Snov in Uvod v kvantno mehaniko ·
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Nobelova nagrada za fiziko in Supertekočnost · Supertekočnost in Uvod v kvantno mehaniko ·
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Nobelova nagrada za fiziko in Točnost in natančnost · Točnost in natančnost in Uvod v kvantno mehaniko ·
Veliki hadronski trkalnik
Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.
Nobelova nagrada za fiziko in Veliki hadronski trkalnik · Uvod v kvantno mehaniko in Veliki hadronski trkalnik ·
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Nobelova nagrada za fiziko in Werner Karl Heisenberg · Uvod v kvantno mehaniko in Werner Karl Heisenberg ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Nobelova nagrada za fiziko in Uvod v kvantno mehaniko imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Nobelova nagrada za fiziko in Uvod v kvantno mehaniko
Primerjava med Nobelova nagrada za fiziko in Uvod v kvantno mehaniko
Nobelova nagrada za fiziko 280 odnose, medtem ko je Uvod v kvantno mehaniko 131. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 7.30% = 30 / (280 + 131).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Nobelova nagrada za fiziko in Uvod v kvantno mehaniko. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
