Podobnosti med Nikolaj Kopernik in Precesija enakonočij
Nikolaj Kopernik in Precesija enakonočij še 34 stvari v skupni (v Unijapedija): Almagest, Aristarh, Aristil, Bik (ozvezdje), De revolutionibus orbium coelestium, Deklinacija, Ekliptika, Evklid, Gibanje, Hiparh, Isaac Newton, Kalip, Koledar, Luna, Lunin mrk, Meritev, Mrk, Os vrtenja, Osončje, Paralaksa, Philosophiae naturalis principia mathematica, Precesija, Precesija enakonočij, Ptolemaj, Sidersko leto, Sonce, Splošni gravitacijski zakon, Tabit ibn Kora, Timoharis, Tir, ..., Tropsko leto, Tycho Brahe, Vrtenje, Zvezda. Razširi indeks (4 več) »
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Almagest in Nikolaj Kopernik · Almagest in Precesija enakonočij ·
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Aristarh in Nikolaj Kopernik · Aristarh in Precesija enakonočij ·
Aristil
Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.
Aristil in Nikolaj Kopernik · Aristil in Precesija enakonočij ·
Bik (ozvezdje)
Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Bik (ozvezdje) in Nikolaj Kopernik · Bik (ozvezdje) in Precesija enakonočij ·
De revolutionibus orbium coelestium
De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.
De revolutionibus orbium coelestium in Nikolaj Kopernik · De revolutionibus orbium coelestium in Precesija enakonočij ·
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Deklinacija in Nikolaj Kopernik · Deklinacija in Precesija enakonočij ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Nikolaj Kopernik · Ekliptika in Precesija enakonočij ·
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Evklid in Nikolaj Kopernik · Evklid in Precesija enakonočij ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Nikolaj Kopernik · Gibanje in Precesija enakonočij ·
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Hiparh in Nikolaj Kopernik · Hiparh in Precesija enakonočij ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Nikolaj Kopernik · Isaac Newton in Precesija enakonočij ·
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Kalip in Nikolaj Kopernik · Kalip in Precesija enakonočij ·
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Koledar in Nikolaj Kopernik · Koledar in Precesija enakonočij ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Nikolaj Kopernik · Luna in Precesija enakonočij ·
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Lunin mrk in Nikolaj Kopernik · Lunin mrk in Precesija enakonočij ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Nikolaj Kopernik · Meritev in Precesija enakonočij ·
Mrk
Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Mrk in Nikolaj Kopernik · Mrk in Precesija enakonočij ·
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Nikolaj Kopernik in Os vrtenja · Os vrtenja in Precesija enakonočij ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Nikolaj Kopernik in Osončje · Osončje in Precesija enakonočij ·
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Nikolaj Kopernik in Paralaksa · Paralaksa in Precesija enakonočij ·
Philosophiae naturalis principia mathematica
Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.
Nikolaj Kopernik in Philosophiae naturalis principia mathematica · Philosophiae naturalis principia mathematica in Precesija enakonočij ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Nikolaj Kopernik in Precesija · Precesija in Precesija enakonočij ·
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Nikolaj Kopernik in Precesija enakonočij · Precesija enakonočij in Precesija enakonočij ·
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Nikolaj Kopernik in Ptolemaj · Precesija enakonočij in Ptolemaj ·
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Nikolaj Kopernik in Sidersko leto · Precesija enakonočij in Sidersko leto ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Nikolaj Kopernik in Sonce · Precesija enakonočij in Sonce ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Nikolaj Kopernik in Splošni gravitacijski zakon · Precesija enakonočij in Splošni gravitacijski zakon ·
Tabit ibn Kora
Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).
Nikolaj Kopernik in Tabit ibn Kora · Precesija enakonočij in Tabit ibn Kora ·
Timoharis
Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.
Nikolaj Kopernik in Timoharis · Precesija enakonočij in Timoharis ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Nikolaj Kopernik in Tir · Precesija enakonočij in Tir ·
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Nikolaj Kopernik in Tropsko leto · Precesija enakonočij in Tropsko leto ·
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Nikolaj Kopernik in Tycho Brahe · Precesija enakonočij in Tycho Brahe ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Nikolaj Kopernik in Vrtenje · Precesija enakonočij in Vrtenje ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Nikolaj Kopernik in Zvezda · Precesija enakonočij in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Nikolaj Kopernik in Precesija enakonočij imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Nikolaj Kopernik in Precesija enakonočij
Primerjava med Nikolaj Kopernik in Precesija enakonočij
Nikolaj Kopernik 153 odnose, medtem ko je Precesija enakonočij 150. Saj imajo skupno 34, indeks Jaccard je 11.22% = 34 / (153 + 150).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Nikolaj Kopernik in Precesija enakonočij. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: