Hitreje kot brskalnik!
85 odnosi: Aleksander Fjodorovič Kerenski, Aleksander III. Ruski, Aleksander Vasiljevič Kolčak, Anastazija Romanova, Avstro-Ogrska, Avtonomna republika Krim, Častnik, Bog, Boljševiki, Boris Jelcin, Car, Carsko selo, Cezar (naslov), Dagmar, Danska, Duma, Februarska revolucija, Finska, Franc Ferdinand, Gaj Julij Cezar, Galicija, Gavrilo Princip, Grigorij Jefimovič Rasputin, Grof, Jekaterinburg, Kralj, Lev Trocki, Matilda Feliksovna Kšesinska, Mlada Bosna, Monarh, Moskva, Nemško cesarstvo, Oktobrska revolucija, Petergof, Pjotr Arkadjevič Stolipin, Poljska, Prestolonaslednik, Princ, Prva svetovna vojna, Puškin, Sankt Peterburg, Rdeča armada, Red svetega Aleksandra Nevskega, Rim, Romanovi, Rusi, Rusija, Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, Rusko carstvo, Sankt Peterburg, ..., Sovjetska zveza, Srbija, Tobolsk, Usmrtitev družine Romanov, Velika vojvodinja Marija Nikolajeva Ruska, Vladimir Lenin, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Vzhodna Prusija, Zimski dvorec, 1. avgust, 1. november, 14. avgust, 15. marec, 16. december, 16. julij, 17. julij, 18. maj, 1868, 1881, 1893, 1894, 1914, 1915, 1916, 1917, 1918, 1920, 1930, 1970, 1981, 1998, 2. marec, 2000, 28. junij, 31. julij. Razširi indeks (35 več) »
Aleksander Fjodorovič Kerenski
Aleksander Fjodorovič Kerenski, ruski politik, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1881, Simbirsk, Ruski imperij (danes Uljanovsk, Rusija, † 11. junij 1970, New York, ZDA. Kerenski je bil ministrski predsednik začasne vlade med februarsko in oktobrsko revolucijo leta 1917, dokler na oblast ni prišel Lenin. Po končani revoluciji je do leta 1940 živel v Parizu, ob začetku 2. svetovne vojne pa je odšel v ZDA, kjer je tudi umrl. Pokopan je v Londonu.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Aleksander Fjodorovič Kerenski · Poglej več »
Aleksander III. Ruski
Aleksander III.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Aleksander III. Ruski · Poglej več »
Aleksander Vasiljevič Kolčak
Aleksandr Vasiljevič Kolčak (Александр Васильевич Колчак), ruski mornariški častnik, vojaški poveljnik in raziskovalec Arktike.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Aleksander Vasiljevič Kolčak · Poglej več »
Anastazija Romanova
Velika kneginja Anastazija Ruska (Anastazija Nikolajeva Romanova), ruska plemkinja in svetnica, * 5. junij 1901, † 17. julij 1918.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Anastazija Romanova · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Avtonomna republika Krim · Poglej več »
Častnik
Častnik, tudi oficir (angleško Commissioned Officer, nemško Offizier) je pripadnik oboroženih sil, ki je izobražen in določen za poveljevanje vojaških enot/formacij.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Častnik · Poglej več »
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Bog · Poglej več »
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Boljševiki · Poglej več »
Boris Jelcin
Boris Nikolajevič Jelcin, ruski politik, * 1. februar 1931, vas Butka, Sverdlovska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija), † 23. april 2007, Moskva, Rusija.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Boris Jelcin · Poglej več »
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Car · Poglej več »
Carsko selo
Carsko selo (rusko: Ца́рское Село́, Carskoje Selo) je muzejski kompleks v mestu Puškin, ki vključuje palače in parke iz 18.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Carsko selo · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Cezar (naslov) · Poglej več »
Dagmar
Dagmar je žensko osebno ime.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Dagmar · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Danska · Poglej več »
Duma
Članek govori o literaturi.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Duma · Poglej več »
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Februarska revolucija · Poglej več »
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Finska · Poglej več »
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Franc Ferdinand · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Galicija · Poglej več »
Gavrilo Princip
Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski revolucionar in atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Gavrilo Princip · Poglej več »
Grigorij Jefimovič Rasputin
Grigorij Jefimovič Rasputin (Григо́рий Ефи́мович Распу́тин), ruski menih in prerok, * najverjetneje 1869, Pokrovskoje, Sibirija, Rusija, † 17. december 1916, reka Neva.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Grigorij Jefimovič Rasputin · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Grof · Poglej več »
Jekaterinburg
Jekaterinburg je mesto v Rusiji, upravno središče Uralskega zveznega okrožja in Sverdlovske oblasti.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Jekaterinburg · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Kralj · Poglej več »
Lev Trocki
Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21. avgust 1940, Coyoacan pri Ciudadu de México, Mehika.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Lev Trocki · Poglej več »
Matilda Feliksovna Kšesinska
Matilda Feliksovna Kšesinska (poljsko Matylda Krzesińska, rusko Мати́льда Фе́ликсовна Кшеси́нская), poljsko-ruska balerina, * 31. avgust (19. avgust, ruski koledar) 1872, Ligovo pri Sankt-Peterburgu, Rusija, † 6. december 1971, Pariz, Francija.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Matilda Feliksovna Kšesinska · Poglej več »
Mlada Bosna
Člani Mlade Bosne leta 1911 Mlada Bosna je bilo revolucionarno gibanje na področju Bosne in Hercegovine v zgodnjem 20. stoletju.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Mlada Bosna · Poglej več »
Monarh
Monarh je suveren vladar države.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Monarh · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Moskva · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Oktobrska revolucija · Poglej več »
Petergof
Petrodvorec Petergof, med letoma 1944 in 1997 imenovan Petrodvorec (Петродворец), je naselje v Petrodvorskem okrožju mesta Sankt Peterburg v Rusiji, ki leži severni strani Finskega zaliva.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Petergof · Poglej več »
Pjotr Arkadjevič Stolipin
Pjotr Arkadjevič Stolipin (Пётр Арка́дьевич Столы́пин), ruski državnik, 14. april (2. april) 1862, Dresden, 18. september (5. september) 1911, Kijev.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Pjotr Arkadjevič Stolipin · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Poljska · Poglej več »
Prestolonaslednik
Prestolonaslédnik (ž. prestolonaslédnica) je prihodnji vladar, najpogosteje je to vladarjev najstarejši sin.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Prestolonaslednik · Poglej več »
Princ
Princ je naziv, ki ga nosijo nevladajoči člani nekaterih cesarskih, kraljevskih, velikovojvodskih in vojvodskih rodbin, vladajoči in nevladajoči člani nekaterih knežjih dinastij (npr. knez Albertt II.) ali pa člani nekaterih knežjih družin, ki nikoli niso vladale (npr. princ de Rohan).
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Princ · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Puškin, Sankt Peterburg
Puškin (rusko: Пу́шкин) je mesto in občina v Puškinskem okrožju zveznega mesta Sankt Peterburg, Rusija, ki leži 24 kilometrov južno od središča mesta Sankt Peterburg in njegove železniške postaje, Carsko selo in je z železnico neposredno povezan z mestnim železniškim terminalom Vitebski.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Puškin, Sankt Peterburg · Poglej več »
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Rdeča armada · Poglej več »
Red svetega Aleksandra Nevskega
Red svetega Aleksandra Nevskega (Орден Святого Александра Невского) je bil viteški red, ki ga je 21.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Red svetega Aleksandra Nevskega · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Rim · Poglej več »
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Romanovi · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Rusija · Poglej več »
Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Ruska sovjetska federativna socialistična republika · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Rusko carstvo · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Sankt Peterburg · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Sovjetska zveza · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Srbija · Poglej več »
Tobolsk
Tobolsk je mesto ob sotočju rek Tobol in Irtiš v Tjumenski oblasti v Sibiriji v Rusiji.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Tobolsk · Poglej več »
Usmrtitev družine Romanov
Družino Romanov so boljševiki ubili v noči iz 17. na 18. julij 1918. Rusko cesarsko družino Romanov (Nikolaja II. iz Rusije, njegovo ženo Aleksandro Fjodorovno in njunih pet otrok: Olgo, Tatjano, Marijo, Anastazijo in Alekseja) so boljševiški revolucionarji pod vodstvom Jakova Jurovskega ustrelili in ubili z bajonetom po ukazu Uralskega regionalnega sovjeta v Jekaterinburgu v noči s 16.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Usmrtitev družine Romanov · Poglej več »
Velika vojvodinja Marija Nikolajeva Ruska
Velika kneginja Marija Nikolajeva Ruska (Maria Nikolaevna Romanova; rusko: Великая Княжна Мария Николаевна), *26.junij 1899 (julijanski koledar - 14.junij), †17.julij 1918, je bila tretja hčerka carja Nikolaja II.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Velika vojvodinja Marija Nikolajeva Ruska · Poglej več »
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Vladimir Lenin · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Vzhodna Prusija · Poglej več »
Zimski dvorec
Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Zimski dvorec · Poglej več »
1. avgust
1.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1. avgust · Poglej več »
1. november
1.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1. november · Poglej več »
14. avgust
14.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 14. avgust · Poglej več »
15. marec
15.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 15. marec · Poglej več »
16. december
16.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 16. december · Poglej več »
16. julij
16.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 16. julij · Poglej več »
17. julij
17.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 17. julij · Poglej več »
18. maj
18.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 18. maj · Poglej več »
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1868 · Poglej več »
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1881 · Poglej več »
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1893 · Poglej več »
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1894 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1914 · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1915 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1916 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1917 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1918 · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1920 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1930 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1970 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1981 · Poglej več »
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1998 · Poglej več »
2. marec
2.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 2. marec · Poglej več »
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 2000 · Poglej več »
28. junij
28.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 28. junij · Poglej več »
31. julij
31.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 31. julij · Poglej več »
