Podobnosti med Nerešeni problemi v fiziki in Seznam fizikalnih vsebin
Nerešeni problemi v fiziki in Seznam fizikalnih vsebin še 34 stvari v skupni (v Unijapedija): Akrecijski disk, Astronomija, Atomsko jedro, Električni naboj, Elektron, Fazni prehod, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Galaksija, Gravitacijsko valovanje, Higgsov bozon, Hitrost, Jedrska cepitev, Jedrska fizika, Jedrski reaktor, Jedrsko zlivanje, Kelvin, Kozmični žarki, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Masa, Nevtronska zvezda, Prasevanje, Spin, Splošna teorija relativnosti, Standardni model, Superprevodnost, Supersimetrija, Težnost, Temperatura, ..., Teorija vsega, Turbulentni tok, Visokotemperaturni superprevodnik, Zemlja. Razširi indeks (4 več) »
Akrecijski disk
zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.
Akrecijski disk in Nerešeni problemi v fiziki · Akrecijski disk in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Nerešeni problemi v fiziki · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Nerešeni problemi v fiziki · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Nerešeni problemi v fiziki · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Nerešeni problemi v fiziki · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Fazni prehod in Nerešeni problemi v fiziki · Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Nerešeni problemi v fiziki · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Fizika osnovnih delcev in Nerešeni problemi v fiziki · Fizika osnovnih delcev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Nerešeni problemi v fiziki · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijsko valovanje
Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.
Gravitacijsko valovanje in Nerešeni problemi v fiziki · Gravitacijsko valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Higgsov bozon in Nerešeni problemi v fiziki · Higgsov bozon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Nerešeni problemi v fiziki · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Jedrska cepitev in Nerešeni problemi v fiziki · Jedrska cepitev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Jedrska fizika in Nerešeni problemi v fiziki · Jedrska fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Jedrski reaktor in Nerešeni problemi v fiziki · Jedrski reaktor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Jedrsko zlivanje in Nerešeni problemi v fiziki · Jedrsko zlivanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Nerešeni problemi v fiziki · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Kozmični žarki in Nerešeni problemi v fiziki · Kozmični žarki in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Kvantna gravitacija in Nerešeni problemi v fiziki · Kvantna gravitacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Nerešeni problemi v fiziki · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Nerešeni problemi v fiziki · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nevtronska zvezda
alt.
Nerešeni problemi v fiziki in Nevtronska zvezda · Nevtronska zvezda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Nerešeni problemi v fiziki in Prasevanje · Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Nerešeni problemi v fiziki in Spin · Seznam fizikalnih vsebin in Spin ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Nerešeni problemi v fiziki in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Nerešeni problemi v fiziki in Standardni model · Seznam fizikalnih vsebin in Standardni model ·
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Nerešeni problemi v fiziki in Superprevodnost · Seznam fizikalnih vsebin in Superprevodnost ·
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Nerešeni problemi v fiziki in Supersimetrija · Seznam fizikalnih vsebin in Supersimetrija ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Nerešeni problemi v fiziki in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Nerešeni problemi v fiziki in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura ·
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Nerešeni problemi v fiziki in Teorija vsega · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija vsega ·
Turbulentni tok
Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.
Nerešeni problemi v fiziki in Turbulentni tok · Seznam fizikalnih vsebin in Turbulentni tok ·
Visokotemperaturni superprevodnik
Visokotemperaturni superprevodniki (VTS) so superprevodniki, ki imajo temperaturo prehoda višjo od nizkotemperaturnih.
Nerešeni problemi v fiziki in Visokotemperaturni superprevodnik · Seznam fizikalnih vsebin in Visokotemperaturni superprevodnik ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Nerešeni problemi v fiziki in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Nerešeni problemi v fiziki in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Nerešeni problemi v fiziki in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Nerešeni problemi v fiziki in Seznam fizikalnih vsebin
Nerešeni problemi v fiziki 43 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 34, indeks Jaccard je 1.49% = 34 / (43 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Nerešeni problemi v fiziki in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: