Podobnosti med Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin
Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin še 68 stvari v skupni (v Unijapedija): Andrew John Wiles, Baselski problem, Bertrandova domneva, Catalanova domneva, Charles Hermite, Clayjev matematični inštitut, Collatzeva domneva, Cullenovo število, David Hilbert, Deljivost brez kvadrata, Desetiški številski sistem, E (matematična konstanta), Erdős-Gyárfásova domneva, Erdős-Strausova domneva, Eugène Charles Catalan, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjeva domneva, Eulerjeva enačba četrte stopnje, Fermatov mali izrek, Fermatov veliki izrek, Fermatovo praštevilo, Goldbachova domneva, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grigorij Jakovljevič Perelman, Hadamardova matrika, Hedetniemijeva domneva, Henri Poincaré, Hermann Minkowski, Iracionalno število, Izrek štirih barv, ..., Jean-Pierre Serre, Jesse Douglas, Johann Heinrich Lambert, Johannes Kepler, John Horton Conway, John Willard Milnor, Joseph Louis François Bertrand, Joseph-Louis de Lagrange, Jutaka Tanijama, Landauovi problemi, Latinski kvadrat, Legendrova domneva, Leonhard Euler, Magični kvadrat, Matematika, Mersennovo število, Navidezno popolno število, Ngô Bảo Châu, Pafnuti Lvovič Čebišov, Palindromno praštevilo, Paul Erdős, Pi, Pierre de Fermat, Poincaréjeva domneva, Popolno število, Problem 196, Regularno praštevilo, Riemannova domneva, Sestavljeno število, Seznam, Simetrijska grupa, Skladno število, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Sylvestrovo zaporedje, Terence Tao, Transcendentno število, Vladimir Aleksandrovič Vojevodski, Woodallovo število. Razširi indeks (38 več) »
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Andrew John Wiles in Nerešeni matematični problemi · Andrew John Wiles in Seznam matematičnih vsebin ·
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Baselski problem in Nerešeni matematični problemi · Baselski problem in Seznam matematičnih vsebin ·
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Bertrandova domneva in Nerešeni matematični problemi · Bertrandova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Catalanova domneva in Nerešeni matematični problemi · Catalanova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Charles Hermite in Nerešeni matematični problemi · Charles Hermite in Seznam matematičnih vsebin ·
Clayjev matematični inštitut
Clayjev matematični inštitut (kratica CMI) je zasebna neprofitna ustanova z nekdanjim sedežem v Peterboroughu, New Hampshire.
Clayjev matematični inštitut in Nerešeni matematični problemi · Clayjev matematični inštitut in Seznam matematičnih vsebin ·
Collatzeva domneva
Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.
Collatzeva domneva in Nerešeni matematični problemi · Collatzeva domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Cullenovo število
Cullenovo število je v matematiki naravno število oblike: Cullenova števila je prvi raziskoval irski matematik častiti James Cullen leta 1905.
Cullenovo število in Nerešeni matematični problemi · Cullenovo število in Seznam matematičnih vsebin ·
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
David Hilbert in Nerešeni matematični problemi · David Hilbert in Seznam matematičnih vsebin ·
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Deljivost brez kvadrata in Nerešeni matematični problemi · Deljivost brez kvadrata in Seznam matematičnih vsebin ·
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Desetiški številski sistem in Nerešeni matematični problemi · Desetiški številski sistem in Seznam matematičnih vsebin ·
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
E (matematična konstanta) in Nerešeni matematični problemi · E (matematična konstanta) in Seznam matematičnih vsebin ·
Erdős-Gyárfásova domneva
Markströmov kubični ravninski graf na 24-ih točkah brez ciklov dolžine 4 ali 8, najden z računalniških iskanjem za protiprimer Erdős-Gyárfásove domneve. Ima pa vseeno cikel s 16-imi (24) točkami. Erdős-Gyárfásova domneva je v teoriji grafov nedokazana domneva, ki sta jo leta 1995 podala Paul Erdős in njegov sodelavec András Gyárfás.
Erdős-Gyárfásova domneva in Nerešeni matematični problemi · Erdős-Gyárfásova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Erdős-Strausova domneva in Nerešeni matematični problemi · Erdős-Strausova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Eugène Charles Catalan in Nerešeni matematični problemi · Eugène Charles Catalan in Seznam matematičnih vsebin ·
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Euler-Mascheronijeva konstanta in Nerešeni matematični problemi · Euler-Mascheronijeva konstanta in Seznam matematičnih vsebin ·
Eulerjeva domneva
Eulerjeva domneva je v matematiki napačna domneva, povezana s Fermatovim velikim izrekom, ki jo je leta 1769 postavil Leonhard Euler.
Eulerjeva domneva in Nerešeni matematični problemi · Eulerjeva domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.
Eulerjeva enačba četrte stopnje in Nerešeni matematični problemi · Eulerjeva enačba četrte stopnje in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p. (glej mudularna aritmetika).
Fermatov mali izrek in Nerešeni matematični problemi · Fermatov mali izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Fermatov veliki izrek in Nerešeni matematični problemi · Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Fermatovo praštevilo in Nerešeni matematični problemi · Fermatovo praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Goldbachova domneva in Nerešeni matematični problemi · Goldbachova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Gottfried Wilhelm Leibniz in Nerešeni matematični problemi · Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam matematičnih vsebin ·
Grigorij Jakovljevič Perelman
Grigorij »Griša« Jakovljevič Perelman, ruski matematik, * 13. junij 1966, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Grigorij Jakovljevič Perelman in Nerešeni matematični problemi · Grigorij Jakovljevič Perelman in Seznam matematičnih vsebin ·
Hadamardova matrika
Hadamardova matrika (oznaka H \) je kvadratna matrika z razsežnostjo n \times n \,, ki ima za elemente samo vrednosti 1 in -1.
Hadamardova matrika in Nerešeni matematični problemi · Hadamardova matrika in Seznam matematičnih vsebin ·
Hedetniemijeva domneva
točkah potrebuje 3 barve. Hedetniemijeva domneva je v teoriji grafov domneva, ki jo je formuliral Stephen Travis Hedetniemi leta 1966.
Hedetniemijeva domneva in Nerešeni matematični problemi · Hedetniemijeva domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Henri Poincaré in Nerešeni matematični problemi · Henri Poincaré in Seznam matematičnih vsebin ·
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Hermann Minkowski in Nerešeni matematični problemi · Hermann Minkowski in Seznam matematičnih vsebin ·
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Iracionalno število in Nerešeni matematični problemi · Iracionalno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Izrek štirih barv
Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.
Izrek štirih barv in Nerešeni matematični problemi · Izrek štirih barv in Seznam matematičnih vsebin ·
Jean-Pierre Serre
Jean-Pierre Serre, francoski matematik, * 15. september 1926, Bages pri Narbonneu, Pyrénées-Orientales, Francija.
Jean-Pierre Serre in Nerešeni matematični problemi · Jean-Pierre Serre in Seznam matematičnih vsebin ·
Jesse Douglas
Jesse Douglas, ameriški matematik, * 3. julij 1897, New York, New York, ZDA, † 7. september 1965, New York.
Jesse Douglas in Nerešeni matematični problemi · Jesse Douglas in Seznam matematičnih vsebin ·
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).
Johann Heinrich Lambert in Nerešeni matematični problemi · Johann Heinrich Lambert in Seznam matematičnih vsebin ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Johannes Kepler in Nerešeni matematični problemi · Johannes Kepler in Seznam matematičnih vsebin ·
John Horton Conway
igri življenja John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija, † 11. april 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
John Horton Conway in Nerešeni matematični problemi · John Horton Conway in Seznam matematičnih vsebin ·
John Willard Milnor
John Willard Milnor, ameriški matematik, * 20. februar 1931, Orange, New Jersey, ZDA.
John Willard Milnor in Nerešeni matematični problemi · John Willard Milnor in Seznam matematičnih vsebin ·
Joseph Louis François Bertrand
Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.
Joseph Louis François Bertrand in Nerešeni matematični problemi · Joseph Louis François Bertrand in Seznam matematičnih vsebin ·
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Joseph-Louis de Lagrange in Nerešeni matematični problemi · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam matematičnih vsebin ·
Jutaka Tanijama
Jutaka Tanijama (Taniyama Yutaka;, japonski matematik, * 12. november 1927, Kisai pri Tokiu, Japonska, † 17. november 1958, Tokio. Tanijama je najbolj znan po Tanijama-Šimurovi domnevi, sedaj znani kot izrek o modularnosti.
Jutaka Tanijama in Nerešeni matematični problemi · Jutaka Tanijama in Seznam matematičnih vsebin ·
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Landauovi problemi in Nerešeni matematični problemi · Landauovi problemi in Seznam matematičnih vsebin ·
Latinski kvadrat
Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.
Latinski kvadrat in Nerešeni matematični problemi · Latinski kvadrat in Seznam matematičnih vsebin ·
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p. Domneva je Landauov 3. problem (izvirno 4. problem, 1912), eden od štirih osnovnih problemov o praštevilih in ostaja odprti problem.
Legendrova domneva in Nerešeni matematični problemi · Legendrova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Leonhard Euler in Nerešeni matematični problemi · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin ·
Magični kvadrat
Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.
Magični kvadrat in Nerešeni matematični problemi · Magični kvadrat in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Nerešeni matematični problemi · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Mersennovo število in Nerešeni matematični problemi · Mersennovo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Navidezno popolno število
Navidezno popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vsa navidezna popolna števila so tudi obilna števila.
Navidezno popolno število in Nerešeni matematični problemi · Navidezno popolno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Ngô Bảo Châu
Ngô Bảo Châu, vietnamski matematik, * 28. junij 1972, Hanoj, Vietnam.
Nerešeni matematični problemi in Ngô Bảo Châu · Ngô Bảo Châu in Seznam matematičnih vsebin ·
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Nerešeni matematični problemi in Pafnuti Lvovič Čebišov · Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematičnih vsebin ·
Palindromno praštevilo
Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.
Nerešeni matematični problemi in Palindromno praštevilo · Palindromno praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Nerešeni matematični problemi in Paul Erdős · Paul Erdős in Seznam matematičnih vsebin ·
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Nerešeni matematični problemi in Pi · Pi in Seznam matematičnih vsebin ·
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Nerešeni matematični problemi in Pierre de Fermat · Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin ·
Poincaréjeva domneva
Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.
Nerešeni matematični problemi in Poincaréjeva domneva · Poincaréjeva domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Nerešeni matematični problemi in Popolno število · Popolno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Problem 196
Problem 196 obravnava naravna števila, ki nikoli ne postanejo palindromna števila s pomočjo iteracije dodajanja njihovih obrnjenih števk.
Nerešeni matematični problemi in Problem 196 · Problem 196 in Seznam matematičnih vsebin ·
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Nerešeni matematični problemi in Regularno praštevilo · Regularno praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Nerešeni matematični problemi in Riemannova domneva · Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin ·
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Nerešeni matematični problemi in Sestavljeno število · Sestavljeno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Nerešeni matematični problemi in Seznam · Seznam in Seznam matematičnih vsebin ·
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo. Simetrijska grupa (tudi grupa simetrije ali grupa simetrij) danega objekta je grupa vseh izometrij pod katerimi so te invariantne za kompozitum kot operacijo.
Nerešeni matematični problemi in Simetrijska grupa · Seznam matematičnih vsebin in Simetrijska grupa ·
Skladno število
ploščino enako 6, ki je drugo najmanjše skladno število. Skládno števílo (ali kongruéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, ki predstavlja ploščino pravokotnega trikotnika, katerega dolžine stranic so racionalna števila.
Nerešeni matematični problemi in Skladno število · Seznam matematičnih vsebin in Skladno število ·
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Nerešeni matematični problemi in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Seznam matematičnih vsebin in Srinivasa Ajangar Ramanudžan ·
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Nerešeni matematični problemi in Sylvestrovo zaporedje · Seznam matematičnih vsebin in Sylvestrovo zaporedje ·
Terence Tao
Terence Chi-Shen Tao, avstralsko-ameriški matematik in akademik kitajskega rodu, * 17. julij 1975, Adelaide, Avstralija.
Nerešeni matematični problemi in Terence Tao · Seznam matematičnih vsebin in Terence Tao ·
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Nerešeni matematični problemi in Transcendentno število · Seznam matematičnih vsebin in Transcendentno število ·
Vladimir Aleksandrovič Vojevodski
Vladimir Aleksandrovič Vojevodski, ruski matematik, * 4. junij 1966, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 30. september 2017, New Jersey, ZDA.
Nerešeni matematični problemi in Vladimir Aleksandrovič Vojevodski · Seznam matematičnih vsebin in Vladimir Aleksandrovič Vojevodski ·
Woodallovo število
Woodallovo število ali Rieselovo število je v matematiki naravno število oblike: Woodallova števila sta prva raziskovala A. J. C. Cunnigham in H. J. Woodall leta 1917, ki ju je navdihnilo zgodnejše raziskovanje častitega Jamesa Cullena podobno določenih Cullenovih števil.
Nerešeni matematični problemi in Woodallovo število · Seznam matematičnih vsebin in Woodallovo število ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin
Nerešeni matematični problemi 77 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 68, indeks Jaccard je 2.98% = 68 / (77 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: