Nemška književnost in Thomas Mann

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Nemška književnost in Thomas Mann

Nemška književnost vs. Thomas Mann

Pod pojmom nemška književnost oziroma književnost v nemškem jeziku razumemo literarna dela, ki so nastala v nemškem jeziku na nemškogovorečih področjih. Paul Thomas Mann, nemški pisatelj in akademik, nobelovec, * 6. junij 1875, Lübeck, Nemško cesarstvo, † 12. avgust 1955, Zürich, Švica.

Alfred Döblin

Alfred Bruno Döblin, nemški zdravnik in družbenokritični pisatelj, * 10. avgust 1878, Stettin, † 26. junij 1957, Emmendingen.

Alfred Döblin in Nemška književnost · Alfred Döblin in Thomas Mann · Poglej več »

Arthur Schnitzler

Arthur Schnitzler, avstrijski pripovednik in dramatik, * 15. maj 1862, Dunaj, Avstrija, † 21. oktober 1931, Dunaj.

Arthur Schnitzler in Nemška književnost · Arthur Schnitzler in Thomas Mann · Poglej več »

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Švica in Nemška književnost · Švica in Thomas Mann · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Berlin in Nemška književnost · Berlin in Thomas Mann · Poglej več »

Bertolt Brecht

Bertolt Brecht, nemški dramatik, * 10. februar 1898, Augsburg, Nemško cesarstvo, † 14. avgust 1956, Berlin, Nemška demokratična republika.

Bertolt Brecht in Nemška književnost · Bertolt Brecht in Thomas Mann · Poglej več »

Dnevnik (književnost)

Dnevnik je zbirka osebnih zapisov, ki so urejeni v časovnem zaporedju.

Dnevnik (književnost) in Nemška književnost · Dnevnik (književnost) in Thomas Mann · Poglej več »

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Frankfurt ob Majni in Nemška književnost · Frankfurt ob Majni in Thomas Mann · Poglej več »

Friedrich Nietzsche

Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.

Friedrich Nietzsche in Nemška književnost · Friedrich Nietzsche in Thomas Mann · Poglej več »

Friedrich Schiller

Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.

Friedrich Schiller in Nemška književnost · Friedrich Schiller in Thomas Mann · Poglej več »

Gerhart Hauptmann

Gerhart Johann Robert Hauptmann, nemški pisatelj in dramatik, * 15. november, 1862, Ober Salzbrunn, Šlezija, Prusija (sedaj Szczawno Zdrój, Poljska), † 6. junij 1946, Jagniątków, Poljska.

Gerhart Hauptmann in Nemška književnost · Gerhart Hauptmann in Thomas Mann · Poglej več »

Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen

Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen, nemški pesnik in pisatelj, * ~ 1622, Gelnhausen, † 17. avgust 1676, Renchen.

Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen in Nemška književnost · Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen in Thomas Mann · Poglej več »

Hartmann von Aue

Hartmann von Aue (rojen okoli 1165 - † predvidoma med letoma 1210 in 1220) velja poleg Wolframa von Eschenbacha in Gottfrieda von Straßbourga za najpomembnejšega epika takomenovane Nemške srednjevisoke klasike (mittelhochdeutsche Klassik), ki se je razvila v obdobju Visokega srednjega veka.

Hartmann von Aue in Nemška književnost · Hartmann von Aue in Thomas Mann · Poglej več »

Heinrich Mann

Luiz Heinrich Mann, nemški pisatelj, * 27. marec 1871, Lübeck, † 11. marec 1950, Santa Monica, Kalifornija.

Heinrich Mann in Nemška književnost · Heinrich Mann in Thomas Mann · Poglej več »

Hermann Broch

Hermann Broch, avstrijski pisatelj, * 1. november 1886, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 30. maj 1951, New Hawen, Connecticut, Združene države Amerike.

Hermann Broch in Nemška književnost · Hermann Broch in Thomas Mann · Poglej več »

Hermann Hesse

Hermann Karl Hesse; psevdonim Emil Sinclair (rojen 2. julija 1877 v Calwu, Kraljevina Württemberg, Nemško cesarstvo; umrl 9. avgusta 1962 v Montagnoli, kanton Tessin, Švica), je bil nemško-švicarski pisatelj, pesnik in slikar.

Hermann Hesse in Nemška književnost · Hermann Hesse in Thomas Mann · Poglej več »

Johann Wolfgang von Goethe

Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.

Johann Wolfgang von Goethe in Nemška književnost · Johann Wolfgang von Goethe in Thomas Mann · Poglej več »

Martin Luter

Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.

Martin Luter in Nemška književnost · Martin Luter in Thomas Mann · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Nacionalsocializem in Nemška književnost · Nacionalsocializem in Thomas Mann · Poglej več »

Naturalizem

Naturalizem je umetnostna smer, skrajna oblika realizma.

Naturalizem in Nemška književnost · Naturalizem in Thomas Mann · Poglej več »

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Nemška demokratična republika in Nemška književnost · Nemška demokratična republika in Thomas Mann · Poglej več »

Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma

10.

Nemška književnost in Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma · Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma in Thomas Mann · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Nemška književnost in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Thomas Mann · Poglej več »

Robert Musil

Grafit na Musilovi rojstni hiši Robert Musil, avstrijski pisatelj in gledališki kritik, * 6. november 1880, Celovec, Avstrija, † 15. april 1942, Ženeva, Švica.

Nemška književnost in Robert Musil · Robert Musil in Thomas Mann · Poglej več »

Seznam nemških pisateljev

Seznam nemških pisateljev.

Nemška književnost in Seznam nemških pisateljev · Seznam nemških pisateljev in Thomas Mann · Poglej več »

Stefan Zweig

Stefan Zweig, avstrijski pisatelj, * 28. november 1881, Dunaj, † 22. februar 1942, Petrópolis, Rio de Janeiro, Brazilija.

Nemška književnost in Stefan Zweig · Stefan Zweig in Thomas Mann · Poglej več »

Theodor Fontane

Heinrich Theodor Fontane, nemški pisatelj, * 30. december 1819, Neuruppin, Nemčija, † 20. september 1898, Berlin.

Nemška književnost in Theodor Fontane · Theodor Fontane in Thomas Mann · Poglej več »

Weimarska republika

Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.

Nemška književnost in Weimarska republika · Thomas Mann in Weimarska republika · Poglej več »