Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Naravno število in Seznam matematičnih vsebin
Naravno število in Seznam matematičnih vsebin še 37 stvari v skupni (v Unijapedija): Besslova funkcija, Celo število, Deljenje, Delno urejena množica, Distributivnost, Dvočlena operacija, Generator, Grupa, Kardinalno število, Komutativni monoid, Matematična konstanta, Matematična operacija, Matematika, Množenje, Množica, Monoid, Neskončnost, Nevtralni element, Ordinalno število, Pozitivno število, Praštevilo, Prazna množica, Teorija števil, Teorija množic, Urejenost, Verižni ulomek, Vrsta (matematika), Zaporedje, 1 (število), 10 (število), ..., 2 (število), 3 (število), 4 (število), 5 (število), 7 (število), 8 (število), 9 (število). Razširi indeks (7 več) »
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Besslova funkcija in Naravno število · Besslova funkcija in Seznam matematičnih vsebin ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Naravno število · Celo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Deljenje
\frac 20 4.
Deljenje in Naravno število · Deljenje in Seznam matematičnih vsebin ·
Delno urejena množica
množice vseh podmnožic treh elementov x, y, z, urejenih po vključenosti. Delno urejena množica (tudi poset iz angleškega izraza partially ordered set) je v matematiki in teoriji urejenosti pojem, ki posplošuje pojem urejenosti, zaporednosti in ureditve elementov v množici.
Delno urejena množica in Naravno število · Delno urejena množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Distributivnost
Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.
Distributivnost in Naravno število · Distributivnost in Seznam matematičnih vsebin ·
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Dvočlena operacija in Naravno število · Dvočlena operacija in Seznam matematičnih vsebin ·
Generator
za druge pomene glej Generator (razločitev) Generator je v teoriji grup tisti najmanjši del grupe, s katerim lahko dobimo vse elemente grupe z v grupi določenim množenjem.
Generator in Naravno število · Generator in Seznam matematičnih vsebin ·
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Grupa in Naravno število · Grupa in Seznam matematičnih vsebin ·
Kardinalno število
Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.
Kardinalno število in Naravno število · Kardinalno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Komutativni monoid
Komutativni monoid je polgrupa z nevtralnim elementom (identiteto).
Komutativni monoid in Naravno število · Komutativni monoid in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Matematična konstanta in Naravno število · Matematična konstanta in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Če so vse naštete množice med sabo enake (A.
Matematična operacija in Naravno število · Matematična operacija in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Naravno število · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Množenje in Naravno število · Množenje in Seznam matematičnih vsebin ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Množica in Naravno število · Množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Monoid
Mónoid M.
Monoid in Naravno število · Monoid in Seznam matematičnih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Naravno število in Neskončnost · Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin ·
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Naravno število in Nevtralni element · Nevtralni element in Seznam matematičnih vsebin ·
Ordinalno število
potenco ω. Ordinalno število je v teoriji množic število, ki karakterizira tipe urejenosti množic.
Naravno število in Ordinalno število · Ordinalno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Naravno število in Pozitivno število · Pozitivno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Naravno število in Praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Naravno število in Prazna množica · Prazna množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Naravno število in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil ·
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Naravno število in Teorija množic · Seznam matematičnih vsebin in Teorija množic ·
Urejenost
Urejenost je lastnost množic, v katerih je določena kakšna relacija urejenosti, na primer b sestavljajo popolno disjunkcijo, kar pomeni, da med dvema poljubnima številoma velja samo ena od treh relacij,.
Naravno število in Urejenost · Seznam matematičnih vsebin in Urejenost ·
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Naravno število in Verižni ulomek · Seznam matematičnih vsebin in Verižni ulomek ·
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Naravno število in Vrsta (matematika) · Seznam matematičnih vsebin in Vrsta (matematika) ·
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Naravno število in Zaporedje · Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje ·
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
1 (število) in Naravno število · 1 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
10 (število) in Naravno število · 10 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
2 (število) in Naravno število · 2 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
3 (število) in Naravno število · 3 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
4 (število) in Naravno število · 4 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
5 (število) in Naravno število · 5 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
7 (število) in Naravno število · 7 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
8 (število)
8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.
8 (število) in Naravno število · 8 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
9 (število) in Naravno število · 9 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Naravno število in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Naravno število in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Naravno število in Seznam matematičnih vsebin
Naravno število 41 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 37, indeks Jaccard je 1.65% = 37 / (41 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Naravno število in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
