Podobnosti med Nakš-e Rostam in Perzepolis
Nakš-e Rostam in Perzepolis še 14 stvari v skupni (v Unijapedija): Ahemenidi, Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Arheologija, Artakserks I., Darej I., Egipt, Elam, Iran, Kserks I., Mezopotamija, Perzijci, Sasanidsko cesarstvo, Zaratustrstvo.
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu. Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega cesarstva Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št.. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla. Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, del Indije, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkaz, Srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.
Ahemenidi in Nakš-e Rostam · Ahemenidi in Perzepolis ·
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Ahemenidsko cesarstvo in Nakš-e Rostam · Ahemenidsko cesarstvo in Perzepolis ·
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Aleksander Veliki in Nakš-e Rostam · Aleksander Veliki in Perzepolis ·
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Arheologija in Nakš-e Rostam · Arheologija in Perzepolis ·
Artakserks I.
Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم, staroperzijsko Artaxšaça, (tisti) ki vlada (xšaça R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012. hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא, grško, Artaksérkses) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr. n. št., * ni znano, † 424 pr. n. št. Bil je tretji sin kralja Kserksa I. in morda Artasir, katerega Herodot omenja kot satrapa kraljeve satrapije Baktrije. V grških virih ima včasih vzdevek Dolgoroki (grško. Makróheir, latinsko Longimanus), domnevno zato, ker je imel desno roko daljšo od leve.
Artakserks I. in Nakš-e Rostam · Artakserks I. in Perzepolis ·
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.
Darej I. in Nakš-e Rostam · Darej I. in Perzepolis ·
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Egipt in Nakš-e Rostam · Egipt in Perzepolis ·
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Elam in Nakš-e Rostam · Elam in Perzepolis ·
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Iran in Nakš-e Rostam · Iran in Perzepolis ·
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Kserks I. in Nakš-e Rostam · Kserks I. in Perzepolis ·
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Mezopotamija in Nakš-e Rostam · Mezopotamija in Perzepolis ·
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Nakš-e Rostam in Perzijci · Perzepolis in Perzijci ·
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Nakš-e Rostam in Sasanidsko cesarstvo · Perzepolis in Sasanidsko cesarstvo ·
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Nakš-e Rostam in Zaratustrstvo · Perzepolis in Zaratustrstvo ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Nakš-e Rostam in Perzepolis imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Nakš-e Rostam in Perzepolis
Primerjava med Nakš-e Rostam in Perzepolis
Nakš-e Rostam 67 odnose, medtem ko je Perzepolis 82. Saj imajo skupno 14, indeks Jaccard je 9.40% = 14 / (67 + 82).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Nakš-e Rostam in Perzepolis. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: