Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Nakš-e Rostam in Partsko cesarstvo

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Nakš-e Rostam in Partsko cesarstvo

Nakš-e Rostam vs. Partsko cesarstvo

Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم‎) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran. Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Podobnosti med Nakš-e Rostam in Partsko cesarstvo

Nakš-e Rostam in Partsko cesarstvo še 19 stvari v skupni (v Unijapedija): Ahemenidi, Arabski polotok, Armenija, Artaban V., Artakserks I., Babilonija, Darej I., Elam, Grki, Ind, Indija, Iran, Mezopotamija, Pakistan, Partija (satrapija), Perzijščina, Sasanidsko cesarstvo, Skiti, Zaratustrstvo.

Ahemenidi

Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu. Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega cesarstva Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št.. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla. Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, del Indije, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkaz, Srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.

Ahemenidi in Nakš-e Rostam · Ahemenidi in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Arabski polotok

Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.

Arabski polotok in Nakš-e Rostam · Arabski polotok in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Armenija in Nakš-e Rostam · Armenija in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Artaban V.

Artaban V. Partski (perzijsko ‏اردوان‎, Ardawān), v nekaterih virih tudi Artaban IV., veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 216 do 224, * ni znano, † 28.

Artaban V. in Nakš-e Rostam · Artaban V. in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Artakserks I.

Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم‎‎, staroperzijsko Artaxšaça, (tisti) ki vlada (xšaça R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012. hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא‎‎, grško, Artaksérkses) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr. n. št., * ni znano, † 424 pr. n. št. Bil je tretji sin kralja Kserksa I. in morda Artasir, katerega Herodot omenja kot satrapa kraljeve satrapije Baktrije. V grških virih ima včasih vzdevek Dolgoroki (grško. Makróheir, latinsko Longimanus), domnevno zato, ker je imel desno roko daljšo od leve.

Artakserks I. in Nakš-e Rostam · Artakserks I. in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Babilonija

Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.

Babilonija in Nakš-e Rostam · Babilonija in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Darej I.

Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.

Darej I. in Nakš-e Rostam · Darej I. in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Elam

Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.

Elam in Nakš-e Rostam · Elam in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Grki in Nakš-e Rostam · Grki in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Ind

Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.

Ind in Nakš-e Rostam · Ind in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Indija in Nakš-e Rostam · Indija in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Iran in Nakš-e Rostam · Iran in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Mezopotamija in Nakš-e Rostam · Mezopotamija in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Pakistan

Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.

Nakš-e Rostam in Pakistan · Pakistan in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Partija (satrapija)

Partija (staroperzijsko: Parthava) je bila satrapija (provinca) Perzijskega (Ahemenidskega) cesarstva, kasneje del samostojnega Partskega cesarstva.

Nakš-e Rostam in Partija (satrapija) · Partija (satrapija) in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Nakš-e Rostam in Perzijščina · Partsko cesarstvo in Perzijščina · Poglej več »

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Nakš-e Rostam in Sasanidsko cesarstvo · Partsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Skiti

Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.

Nakš-e Rostam in Skiti · Partsko cesarstvo in Skiti · Poglej več »

Zaratustrstvo

Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).

Nakš-e Rostam in Zaratustrstvo · Partsko cesarstvo in Zaratustrstvo · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Nakš-e Rostam in Partsko cesarstvo

Nakš-e Rostam 67 odnose, medtem ko je Partsko cesarstvo 211. Saj imajo skupno 19, indeks Jaccard je 6.83% = 19 / (67 + 211).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Nakš-e Rostam in Partsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: