Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Nagib vrtilne osi

Index Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

46 odnosi: Astronomija, Astronomsko telo, Cerera (pritlikavi planet), Efemeride, Ekliptika, Epoha (astronomija), Epsilon, Erida (pritlikavi planet), Grška abeceda, Julijanski dan, Jupiter, Kot, Kotna stopinja, Kroženje, Luna, Makemake, Mars, Mednarodna astronomska zveza, Meritev, Merkur, Naklon tira, Naravni satelit, Neptun, Nihanje, Nutacija, Os vrtenja, Planet, Pluton, Poletje, Polobla, Pravokotnost, Precesija enakonočij, Ravnina, Saturn, Sekunda, Simon Newcomb, Sonce, Stožec, Telo, Točnost in natančnost, Uran (planet), Veliko leto, Venera, Zemlja, Zima, 2 Palas.

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Astronomija · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Astronomsko telo · Poglej več »

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Cerera (pritlikavi planet) · Poglej več »

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Efemeride · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Ekliptika · Poglej več »

Epoha (astronomija)

Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Epoha (astronomija) · Poglej več »

Epsilon

Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Epsilon · Poglej več »

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija. Trenutno sta Erida in Disnomija najbolj oddaljeni poznani telesi v Sončevem sistemu. Mike Brown je aprila 2006 sporočil, da ima po meritvah vesoljskega teleskopa Hubble Erida premer okrog 2326 km, kar je rahlo manj od premera Plutona. Telo je poimenovano po grški boginji prepira in nesloge Eridi, deloma zaradi zmede, ki se je pojavila v astronomski skupnosti zaradi razprave o njegovi naravi.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Erida (pritlikavi planet) · Poglej več »

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Grška abeceda · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Julijanski dan · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Jupiter · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Kot · Poglej več »

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Kotna stopinja · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Kroženje · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Luna · Poglej več »

Makemake

Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Makemake · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Mars · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Meritev · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Merkur · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Naklon tira · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Naravni satelit · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Neptun · Poglej več »

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Nihanje · Poglej več »

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Nutacija · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Os vrtenja · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Planet · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Pluton · Poglej več »

Poletje

Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Poletje · Poglej več »

Polobla

Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Polobla · Poglej več »

Pravokotnost

pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Pravokotnost · Poglej več »

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Precesija enakonočij · Poglej več »

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Ravnina · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Saturn · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Sekunda · Poglej več »

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Simon Newcomb · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Sonce · Poglej več »

Stožec

Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Stožec · Poglej več »

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Telo · Poglej več »

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Točnost in natančnost · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Uran (planet) · Poglej več »

Veliko leto

Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto. Veliko leto ima dva glavna pomena.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Veliko leto · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Venera · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Zemlja · Poglej več »

Zima

Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in Zima · Poglej več »

2 Palas

2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.

Novo!!: Nagib vrtilne osi in 2 Palas · Poglej več »

Preusmerja sem:

Nagib osi, Nagnjenost Zemljine osi, Osni nagib.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »