Nagasaki in Sakoku

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Nagasaki in Sakoku

Nagasaki vs. Sakoku

Nagasaki je mesto na Japonskem s približno 460.000 prebivalci, največje mesto v istoimenski prefekturi. Sakoku (鎖国, dobesedno »priklenjena država«) je bila izolacionistična zunanja politika japonskega Šogunata Tokugava, v okviru katere so bili 265 let v obdobju Edo (od 1603 do 1868) odnosi in trgovina med Japonsko in drugimi državami resno omejeno in skoraj vsem tujim državljanom je bil prepovedan vstop na Japonsko, navadnim Japoncem pa je bilo prepovedano zapustiti državo.

Daimjo

''Obisk daimjojev.'' ilustracija iz okoli leta 1860 Daimjo (大名, daimjō) so bili močni japonski magnati, fevdalni gospodje, ki so od 10.

Daimjo in Nagasaki · Daimjo in Sakoku · Poglej več »

Dedžima

Dedžima (japonsko: 出島, »izhodni otok«), v 17. stoletju imenovan tudi Cukišima (築島, »zgrajeni otok«), je bil umetni otok ob Nagasakiju na Japonskem, ki je služil kot trgovska postaja za Portugalce (1570 –1639) in nato Nizozemce (1641–1854). 220 let je bila osrednji kanal za zunanjo trgovino in kulturno izmenjavo z Japonsko v izolacionističnem obdobju Edo (1600–1869) in edino japonsko ozemlje, odprto za Zahodnjake. Dedžima, ki je obsegala 120 m × 75 m ali 9000 m², je nastala leta 1636 tako, da so izkopali kanal skozi majhen polotok in ga povezali s celino z majhnim mostom. Otok je zgradil Šogunat Tokugava, katerega izolacionistična politika je skušala ohraniti obstoječi družbenopolitični red tako, da je tujcem prepovedala vstop na Japonsko, medtem ko je večini Japoncev prepovedala odhod. Dedžima je nastanila portugalske trgovce in jih ločila od japonske družbe, medtem ko bi še vedno omogočala donosno trgovino z Zahodom. Po uporu večinoma katoliških spreobrnjencev so bili leta 1639 vsi Portugalci izgnani, Nizozemci pa so bili leta 1641 preseljeni v Dedžimo, čeprav pod strožjim nadzorom: javno izražanje krščanstva je bilo prepovedano, stiki med nizozemskimi in japonskimi trgovci pa strogo regulirani. Do sredine 19. stoletja so bili Nizozemci edini zahodnjaki z ekskluzivnim dostopom do japonskega blaga ter v manjši meri do družbe in kulture. Dedžima je posledično igrala ključno vlogo v japonskem gibanju rangaku (蘭學, »nizozemsko učenje«), organiziranem znanstvenem prizadevanju za učenje nizozemskega jezika, da bi razumeli zahodno znanost, medicino in tehnologijo. Po Kanagavski pogodbi leta 1854, ki je Japonsko v celoti odprla za zunanjo trgovino in diplomatske odnose, je bila Dedžima ukinjena in pozneje združena v mesto Nagasaki z melioracijo zemlje. Leta 1922 je bila »Nizozemska trgovska postaja Dedžima« označena za japonsko nacionalno zgodovinsko mesto in v 21. stoletju potekajo nenehna prizadevanja za obnovitev Dedžime kot otoka.

Dedžima in Nagasaki · Dedžima in Sakoku · Poglej več »

Kjušu

Kjušu je tretji največji japonski otok s površino 36.554 km2 in najjužnejši izmed štirih glavnih otokov.

Kjušu in Nagasaki · Kjušu in Sakoku · Poglej več »

Obdobje Edo

Obdobje Edo (江戸時代, Edo džidai) ali obdobje Tokugava (徳川時代, Tokugava džidai) je obdobje med letoma 1603 in 1867 v zgodovini Japonske, ko je bila Japonska pod oblastjo šogunata Tokugava in 300 regionalnih daimjojev v državi.

Nagasaki in Obdobje Edo · Obdobje Edo in Sakoku · Poglej več »

Rangaku

Rangaku (Kyūjitai: 蘭學/Shinjitai: 蘭学, dobesedno "nizozemsko učenje" in v nadaljevanju "zahodno učenje") je skupek znanja, ki ga je razvila Japonska s svojimi stiki z nizozemsko enklavo archivedate.

Nagasaki in Rangaku · Rangaku in Sakoku · Poglej več »

Tojotomi Hidejoši

Tojotomi Hidejoši (豐臣 秀吉/豊臣 秀吉), japonski daimjo in politik obdobja Obdobje Sengoku, * 17. marec 1537, Nakamura (Nagoja), Japonska, † 18. september 1598, Kjoto, Japonska.

Nagasaki in Tojotomi Hidejoši · Sakoku in Tojotomi Hidejoši · Poglej več »